Do konca aprila bo predvidoma znano, ali se bosta oziroma na kakšen način povezali parlamentarna stranka Levica in zunajparlamentarna stranka Vesna. Prva ima po februarski anketi agencije Ninamedia 6,1-odstotno podporo, druga pa 3,1-odstotno. Preračunano v poslanske mandate bi imeli po tej anketi ti dve stranki teoretično skupaj 12 poslancev.

Na levem političnem polu iščejo rešitve, kako preprečiti četrto vlado Janeza Janše, ki jo ankete že merijo in tako skušajo krepiti antijanša refleks, na katerega je doslej v predvolilnem boju vedno stavila leva sredina. Po omenjeni anketi Ninamedie bi SDS dobila na volitvah 32 poslancev. Gibanje Svoboda pa 22.

Pogovori z vodstvoma Levice in Vesne so v teku, zanje je bil sprva najbolj zainteresiran nekdanji koordinator Levice Luka Mesec, ki je uspešno prepričal preostanek vodstva stranke, saj je v nasprotnem primeru mogoče, da na prihodnjih državnozborskih volitvah njegova stranka ne bo več prestopila parlamentarnega praga.

Kordiš z novo politično zgodbo

Levica ni dovolj aktivna na terenu oziroma nima pomembne podpore zunaj Ljubljane, realna grožnja stranki pa pomeni tudi pričakovano slovo poslanca Mihe Kordiša, predstavnika levega krila stranke. Kordiš ocenjuje, da se je okoli njega že zbralo okoli 500 podpornikov, med njimi tudi sedanji in nekdanji člani Levice, s katerimi bo odšel v novo politično zgodbo. 

Po izključitvi iz Levice, ki jo pričakuje po končanem disciplinskem postopku - o rezultatu bo javnost, kot napoveduje, predvidoma obvestil danes - je torej razumljivo, da si ob razkolu stranke v vodstvu Levice prizadevajo zagotoviti način političnega preživetja. 

Povezovanje z Vesno ne brez težav

Težave pri pogovorih o sodelovanju so tudi pri Vesni. Vodstvo stranke je načeloma naklonjeno povezovanju z Levico, v to so prepričali tudi sprva ne najbolj naklonjenega sopredsednika stranke Uroša Macerla. Niso pa v Vesni vsi člani navdušeni nad zbliževanjem z Levico, saj ne delijo vseh vrednot te stranke in tudi pri njih bi se lahko zgodil osip. V Vesni so o povezovanju po neuradnih informacijah že opravili pogovor tako na ravni izvršilnega odbora, sveta stranke, imeli pa so že tudi tako imenovani »strateški vikend«. 

»V tej fazi bi vsako javno komentiranje dogajanja škodovalo. Lahko pa povem, da se je po mojem mnenju na levi strani treba pogovoriti, kako bomo politiko naredili bolj učinkovito. Zdaj ni čas za soliranje, pač pa je čas za sobivanje in iskanje skupnih političnih rešitev,« je za Info360 povedal Macerl.

Do konca aprila bo torej predvidoma odločeno glede oblike povezovanja, v igri je več opcij - od nove skupne politične zgodbe, prvi obraz stranke bi bil Luka Mesec, ali pa bodo oblikovali nekakšen novi Kul (Koalicijo ustavnega loka, ki jo je v času tretje vlade Janeza Janše oblikovala tedanja opozicija).

[[povezana]] 

V Levici so glede pogovorov redkobesedni. »Z Vesno vzdržujemo stike. V stranki smo pripravljeni na povezovanje med progresivnimi silami. Zgledi iz tujine pričajo o uspešnosti take strategije v boju proti vzponu skrajne desnice in razočaranju sredine, na primer v Franciji,« pojasnjujejo. 

Biščak: Levica z Vesno ni dovolj

Bogdan Biščak, politični analitik in nekdanji politik, je prepričan, da zgolj povezovanje s stranko Vesna ni rešitev, ki bi jo potrebovala Levica za to, da bi si zagotovila kaj več od vnovičnega prestopa parlamentarnega praga.

»To povezovanje lahko Levico morda res zadrži nad vodo, več pa ne bo prineslo. Če želi Levica resnega preskok navzgor in želi torej zagotoviti, da ne bo več le stranka ljubljanskih intelektualcev, potrebuje v svojih vrstah nove ljudi. In to ne kakršnihkoli ljudi, pač pa ljudi z ugledom, potrebujejo tudi svojega glavnega ekonomista, ki daje vtis, da bi lahko postal finančni minister, potrebujejo, kot sem dejal že v preteklosti, svojega Yanisa Varufakisa. Manjka jim tudi terenska mreža.«

Da so izgubili velik del podpore oziroma terena je po Biščakovem mnenju posledica dejstva, da so kot antisistemska stranka šli v vlado - in v koaliciji je pač treba pristajati na kompromise. »Znotraj vlade torej avtomatično nimajo lepih opcij, vendar je hkrati v trenutni situaciji treba vedeti, da so bile stranke v preteklosti za to, ker so koalicijo zaradi svojih načel zapustile, s strani volilnega telesa kaznovane in je bilo z njimi konec, kar kažeta primera Državljanske liste ali Zaresa. Levica vsekakor potrebuje novo paradigmo,« še dodaja.

Prebilič ne bo nov obraz politične entitete

In kje je v tej zgodbi evropski poslanec Vladimir Prebilič, ki se je na evropske volitve podal z Vesno? Prvi obraz nove politične entitete, o kateri tečejo pogovori, ne bo, pravi. Odločitve glede aktivnega vstopa na slovenski politični parket, za kar po naših informacijah nima podpore vplivnih posameznikov iz ozadja, saj ti ocenjujejo, da bi šel gotovo v koalicijo z Janezom Janšo, pa še ni sprejel.

 »Moja odločitev bo temeljila na tem, ali bi lahko s tem prispeval k večji stabilnosti v Sloveniji, ali bi bil moj vstop v nacionalno politiko razumljen kot napad na obstoječo vladno koalicijo oziroma stranke leve sredine, česar ne želim. Menim, da je na levi sredini, kamor se umeščam tudi sam, čas za povezovanje in ne napadanje. Kot sem že večkrat povedal, vidim priložnost za sodelovanje in povezovanje z vsemi, razen ekstremno desnico,« ocenjuje.

Vesna in Levica nista sami

V pogovorih o povezovanju Levice in Vesne se omenja tudi nekdanjega tajnika SD Uroša Jauševca, ki naj bi k projektu pripeljal še druge razočarane strankarske kolege. Veliko se pogovarjam z ljudmi, ki so zaskrbljeni zaradi obstoječega stanja, pravi nekdanji tajnik SD; pridružitve kakšni novi politični stranki pa ne načrtuje.

Pogovori med Levico in Vesno oziroma o novi Levici pa niso edina strategija v boju proti vzponu desnice in razočaranju sredine ter posledično velikega števila neopredeljenih volivcev, je slišati, saj se v določenih političnih krogih pojavlja tudi ideja o povezovanju okoli SD, s čemer bi skušali zagotoviti drugi mandat vlade Roberta Goloba.