Povezovanje na desni, ki ga je predlagal predsednik NSi Matej Tonin, se za zdaj ni premaknilo nikamor.

[[povezana]] 

Po skupnem januarskem sestanku predstavnikov krščanskih demokratov in SLS, se po besedah sogovornikov zdaj čaka na volilni kongres ljudske stranke, ki je sklican za 26. april; na njem bodo volili predsednika in preostale člane vodstva stranke.

Predsednik novoustanovljene stranke Focus Marko Lotrič medtem čaka, kaj mu bodo namerile javnomnenjske ankete, od njih je odvisna odločitev, ali se bo na volitve podal samostojno. Podobno je tudi z Anžetom Logarjem in njegovimi Demokrati.

»Po mojem mnenju je prezgodaj govoriti o povezovanju. O konkretnih ponudbah, kaj bi kdo dobil v primeru skupne liste, kako bi delili ministrstva v vladi in podobnem, še nismo govorili. To bi bilo oziroma bo morebiti smiselno tik pred volitvami, odločilni dejavnik pa bo, kaj bodo takrat kazale javnomnenjske ankete. Moj fokus v tem trenutku je oblikovanje lokalne mreže stranke, krepitev delovanja v državnem zboru v okviru naše poslanske skupine, vključevanju naših poslancev v parlamentarnih delovnih telesih,« pravi Logar.

Logarja nekatere ankete merijo, druge pa ne. Nekatere ankete merijo celo podporo stranki evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča, ki se še ni jasno izrekel, ali bo stranko sploh ustanovil.

» Seveda opažam, da naše stranke nekatere ankete ne merijo oziroma rezultatov teh meritev celo ne objavljajo. Verjetno je v ozadju namen, da se zniža vtis pri ljudeh, da dobijo občutek, da nismo aktualni oziroma, da se v javnosti ustvarja percepcija o škodljivem drobljenju volilnega telesa,« dodaja predsednik Demokratov. 

Politiki, ki vsako anketo pričakujejo z velikim zanimanjem, pogosto izjavljajo, da so edina prava anketa volitve ter dvomijo v rezultate z besedami, da gre pri anketah predvsem za oblikovanje in ne merjenje javnega mnenja. Ob tako različnih rezultatih anket, bo odločitev o povezovanju najverjetneje še težje sprejeti.

V NSi so se zaradi nezaupanje v ankete, ki jih objavljajo mediji, odločili vsak mesec do državnozborskih volitev narediti svojo anketo. Včeraj so na spletni strani Inštituta Janeza Evangelista Kreka objavili primerjavo rezultatov različnih anket, ki so jih ta mesec objavili mediji. 

Največje razlike so v številu mandatov SDS Janeza Janše, ki bi jih po anketi Mediane za Delo dobil kar 38. Tako visoka številka gotovo pripomore k mobilizaciji levih volivcev in krepitvi antijanša sentimenta, hkrati pa Mediana za Delo ni merila podpore Demokratov, ki posegajo v volilni bazen SDS in NSi. Je pa Mediana Logarja merila v anketi za komercialno televizijo.

Resni.ci so tri ankete februarja napovedale vstop v državni zbor, dve anketi pa ne.

Različni rezultati anket v istem mesecu marsikomu porajajo vrsto vprašanj o njihovi dejanski verodostojnosti.

Rezultat anket je sicer odvisen od vrste dejavnikov. Odvisen je med drugim od skupine respondentov, v kateri se opravi anketa, vrstnega reda strank na seznamu, koga na ta seznam sploh uvrstijo ter od načina izvajanja ankete. To naj bi pojasnilo različne rezultate anket Mediane za Delo in za PopTV, ki sta opravljeni v razmaku nekaj dni in kot kaže zgornja primerjava, dajeta precej različne rezultate.

Zelo pomemben pa je, kot rečeno, tudi način izvajanja ankete. Prvi način merjenja volilnih preferenc, ki ga uporabljajo anketarji je, da vprašane prosijo, naj navedejo sami, katero stranko bi volili. To je odprti način anketiranja. Po drugem načinu - tako imenovanem zaprtem načinu anketiranja - pa vprašanim anketarji naštejejo politične stranke in je torej na nek način podoben volilnemu lističu, ki ga dobijo v roke na dan volitev. 

Oba načina anketiranja imata svoje prednosti in slabosti 

Prednosti spraševanja z odprto listo (anketiranci sami navedejo ime politične stranke brez ponujenega seznama): bolj spontana izbira, bolj natančno meri poznavanje političnih strank, vprašanje je manj sugestibilno, ker ni seznama strank.

Slabosti spraševanja z odprto listo: manj dobljenih odgovorov, anketirani se težje spomnijo, če ni navedenih imen političnih strank, obdelava teh podatkov je precej bolj zamudna, ker je treba predhodno odgovore urediti, standardizirati ...

Prednost spraševanja z zaprto listo (anketarji izprašancem ponudijo na seznamu politične stranke in dodajo tudi možnost odgovora »drugo«): anketiranci pri tem načinu lažje in hitreje izberejo odgovor, niso v dvomih glede imena politične stranke, podatke je lažje primerjati s predhodnimi meritvami, ker gre za standardizirano obliko, boljša je detekcija manj prepoznavnih strank, če so seveda navedene v seznamu. Pri tem načinu raziskovalci javnega mnenja ugotavljajo tudi večji delež dobljenih odgovorov – anketiranim se namreč pogosto ne ljubi vpisovati imen. 

Slabosti spraševanja z zaprto listo: morebiti slab izbor ponujenih političnih strank na seznamu (še posebej, če je spuščena kakšna pomembna stranka). Lahko vpliva na distribucije odgovorov.

Če gre za ciljno strankarsko raziskavo, je po besedah naših sogovornikov s področja raziskovanja javnega mnenja smiselno uporabljati kombinacijo obeh metod – najprej odprto vprašanje, nato zaprto - tako se namreč preveri, ali je anketiranec konsistenten oziroma če bi se morda ob ponujenem seznamu političnih strank premislil.