Slovenija je pred največjo obrambno investicijo v svoji zgodovini. Pri tem izpostavljamo nekaj spornih dejstev: 

Prvič – interes Gibanja Svobode

Očitno je ta posel zelo zanimiv za vladajoče Gibanje Svoboda. Le tri dni po zadnjih državnozborskih volitvah sta se namreč na temo nakupa osemkolesnikov - ko Robert Golob še ni bil niti mandatar – pri tedanjem ministru za obrambo Mateju Toninu oglasila vodja volilnega štaba Gibanja Svoboda Andrej Ribič (prej dolgoletni direktor Elektra Ljubljana, zdaj predsednik uprave Darsa) in Anton Grizold, ki je nato postal državni sekretar za obrambo v Golobovem kabinetu, a se je s funkcije kmalu umaknil.

Tonina ne preseneča tako hiter interes za pogovor na to izpostavljeno temo, ni pa si znal razložiti, v kakšni vlogi je k njemu prišel tudi Andrej Ribič.

Drugič – dve vladi za boxerje, Golobova ne

Po fiasku s prvim nakupom patrij, zaradi katerih je bilo vloženih več ovadb, nekatere so doživele epilog na sodišču, med drugim pa je v zaporu končal tudi opozicijski prvak Janez Janša – sta nov nakup osemkolesnikov boxer načrtovali dve naslednji vladi – leva Mira Cerarja in desna Janeza Janše.

Nanje sta prisegala dva obrambna ministra - stroka na obrambnem ministrstvu je v to, da je prava izbira nakup boxerjev prepričala tako Cerarjevo ministrico za obrambo Andrejo Katič, kot tudi ministra za obrambo Mateja Tonina.

Takrat je veljala ocena - nanjo je po izkušnji z nakupom patrij prisegal tudi nekdanji obrambni minister Karl Erjavec (doletel ga je obtožni predlog tožilstva zaradi nevestnega dela) - da zaradi težav pri opremljanju vozil, v prihodnje velja kupiti povsem opremljena vozila.

Za nakup osemkolesnikov je bilo pod Toninovim vodenjem obrambnega ministrstva predvideno, da bo šlo za osemkolesnike boxer 343 milijonov evrov z DDV. Cena vozila z oborožitveno postajo: 5,2 milijona evrov. 

Tretjič – Levica ni glasovala proti

Stroka na obrambnem ministrstvu je torej po nekaj letih obrnila ploščo in aktualna vlada je sprejela sklep, da se nakupu boxerjev odreče in že podpisana pogodba razdre. Lani julija pa je predsednik vlade Robert Golob ob robu vrha Nata v ZDA pohitel z izjavo, da je favorit Slovenije po novem finsko vozilo patria.

Vlada je konec minulega meseca sprejela sklep o nadaljevanju postopka nakupa in dobave osemkolesnih bojnih vozil patria. Ministri so – brez glasovanja, zahtevala ga ni niti Levica – prikimali nakupu 106 oklepnikov. Okvirni znesek projekta je 700 milijonov evrov. Cena za povsem opremljeno vozilo: okoli 6,6 milijona evrov.

Da bi si po oportunizmu svojih ministrov na seji vlade le oprali roke pred svojo volilno bazo, je vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec v izjavi za medije povedal, da je popolnitev Slovenske vojske z bojnimi oklepniki nepotrebno, saj to pomeni manj denarja za druga področja. Oklepniki tudi ne bodo služili slovenski obrambi, ampak Natu, je še dodal.

Četrtič – Skrivanje analize trga

Na obrambnem ministrstvu, ki ga vodi Borut Sajovic (Gibanje Svoboda) smo poskušali pridobiti analizo trga, ki so jo pripravili pred odločitvijo o tej megalomanski investiciji.

Ker je analiza, v okviru katere naj bi - kot pravijo na ministrstvu - analizirali osem vozil, del gradiva pod oznako »interno«, nam ga niso posredovali. Po naših informacijah pa ga niso mogli preučiti niti ministri na seji vlade. Na vpogled so ga namreč dobili tik pred tem, ko je vlada prižgala zeleno luč nadaljevanju postopka nakupa patrij.

Pri tem velja spomniti na poročanje medijev, da je operativnih zgolj 20 vozil od 30 dobavljenih (135 je bilo naročenih) patrij iz časa vlade Janeza Janše, preostala vozila pa se uporabljajo za odvzem servisnih delov.

Petič – Vprašljiva cena in način nakupa

Od takrat, ko je bila sprejeta odločitev za nakup boxerjev do danes, ko je sprejeta odločitev o vrnitvi k »Janševim« patrijam, so se varnostne razmere v svetu poslabšale in destabilizirale, države vlagajo več denarja za obrambne namene - cene so zaradi povpraševanja višje.

Obrambni strokovnjak in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za obrambo ter evropski poslanec Klemen Grošelj, poudarja, da za ceno, o kateri zdaj govori obrambni minister Borut Sajovic, opremljenega osemkolesnika ni mogoče kupiti.

»Za denar, o katerem vlada danes govori, glede na aktualne javno dostopne pogodbe, osemkolesnikov ni mogoče dobiti. Ne na Poljskem, ne v ZDA, ne v Turčiji … Vlada bi morala stopiti pred javnost in povedati, kakšna je realnost in možnosti ter transparentno izpeljati dobavo,« poziva Grošelj in dodaja, da nakup očitno ne bo potekal po načelu vlada – vladi, ki velja za najbolj transparenten način posla, pač pa bo Slovenija znova vozila kupila od Patria Group.

Matej Tonin pa se sprašuje, ali bo Slovenija morebiti kupila rabljena vozila, saj bi se samo tako, pravi, javnosti predstavljena računica vlade izšla.

Minister za obrambo Botur Sajovic je sicer minuli teden s svojim finskim kolegom podpisal »pismo o nameri podpore pri slovenskem nakupu patrij«, na temelju katerega bo finsko obrambno ministrstvo nudilo podporo Sloveniji pri največji investiciji v obrambne namene doslej. Karkoli naj bi že to pomenilo.

Spomnimo – pred tem so Golobovi trdili, da bo nakup potekal po načelu vlada – vladi. Ta način poteka brez posrednikov in provizij, vendar Finska tega načela menda ne uporablja.

»Če misli biti nakup transparenten, je veliko prostora za izboljšanje,« opozarja obrambni strokovnjak in evropski poslanec Vladimir Prebilič.

Šestič – Opremljenost osemkolesnikov

Za zagotovitev funkcionalnosti vozil morajo biti ta opremljena z oborožitveno postajo. Te kupole za zračno obrambo bodo, tako na ministrstvu za obrambo, morda kupili od slovenskega podjetja Valhalla Turrets. Njihova oborožitvena postaja, ki so jo sestavili, še ni bila preizkušena v praksi, da bi lahko z gotovostjo trdili, da bo s patrijami kompatibilna.

Pri patrijah je potrebno biti previden, je prepričan Vladimir Prebilič, in opozarja na vprašanje, kako in s čim bodo opremljene.

»Prav dodatna oprema je lahko izjemno draga. Upam, da bodo pri njeni izbiri sodelovali vojaški strokovnjaki, sicer bodo sistemi neoperabilni z nalogami in ostalimi sistemi v Slovenski vojski.«

Sedmič – butičnemu razvijalcu se obeta več kot sto milijonski posel

Podjetje Valhalla Turrets, z njihovo bojno postajo naj bi opremili patrije, v sklopu dveh razvojnih projektov razvija daljinsko vodeni oborožitveni kupoli Mangart 25 in Mangart 30, ki se bo verjetno imenoval Morana (kot staroslovanska boginja smrti).

Da bo Morana izdelana za možnost montaže na vozila 8X8, je za Info360 potrdil tudi direktor podjetja Valhalla Turrets Miloš Milosavljević. Cena ene tovrstne kupole bo okoli 1,5 milijona evrov. Ministrstvo za obrambo jim je do zdaj za razvojna projekta plačalo že skoraj 8,3 milijona evrov. Mangart 25, pri razvoju katerega Valhalla Turrets sodeluje s podjetji ASH, Guardiaris, Carboteh Techonologies in Leokom, nameravajo v vojski namestiti na štirikolesnike (JLTV 4X).

Razvoj kupole se po Milosavljevićevih besedah bliža koncu: »Na terenu potekajo zadnja testiranja.«

Podjetje Valhalla Turrets nima dolge tradicije, saj je začelo delovati leta 2019: najprej kot podjetje za inženiring in prototipni biro, pred dvema letoma pa so se odločili investirati v lahko oborožitveno postajo Loki 762. Zanjo so pri nas izdelali, kot pravijo, vse ključne mehanske, optične in elektronske komponente. V podjetju dela 39 strojnikov, elektrotehnikov in informatikov, ki torej konkurirajo velikim mednarodnim obrambnim korporacijam s stotinami razvojnikov in desetletnimi izkušnjami.

Valhalla Turrets je imela po zadnje dostopnih podatkih 6,2 milijona evrov prihodkov; če bo vseh 106 patrij opremljenih z njihovimi bojnimi postajami, se bodo samo na ta račun prihodki podjetja povišali za 159 milijonov evrov.

Osmič – Slovenski palček v konkurenci z velikani

Pomembno vprašanje je tudi, koliko njihovih izdelkov se že dejansko uporablja? Milosavljević je pojasnil, da so sodelovali v projektu Sky Ranger 30 - pri razvoju zračno obrambne kupole. Kot pravi, so tik pred serijsko proizvodnjo, naročil pa jo je švicarski Rheinmetall Air Defence.

Sogovorniki nas ob teh napovedih opozarjajo, da je stabilizacija oborožitvene postaje in njena integracija v celovit oborožitveni sistem tehnološko zelo zahteven proces. Izjemno pomembno vprašanje zato je, ali bo oborožitvena postaja v patrijo že integrirana in preizkušena, ali pa jo bo slovensko podjetje (ali kakšen drug proizvajalec) dobavil kasneje.

O nakupu patrij bo v četrtek na nujni seji razpravljala tudi parlamentarna Komisija za nadzor javnih financ, ki jo vodi Jernej Vrtovec (Nsi). Med drugim bodo iskali odgovor na vprašanje, kaj točno bo Slovenija dobila za 700 milijonov evrov, kolikor je ocenjena vrednost nakupa 106 osemkolesnikov patria, kako je vlada sploh prišla do ocene stroškov in kako bodo potekala pogajanja o nakupu.