Predsednik vlade Robert Golob, ki ga preiskuje protikorupcijska komisija in tožilstvo, želi zapreti še eno fronto, na katero lahko s svojega položaja vpliva na rezultat glasovanja in to po naših informacijah tudi počne.

Gre za parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preiskuje sume nedopustnega vmešavanja politike v delo policije in drugih državnih organov. Pod vodstvom njegovega poslanca Aleša Rezarja je komisija pripravila vmesno poročilo o aretaciji ruskih vohunov s predlogom sklepov, ki jih bodo imeli poslanci pred seboj v odločanju v sredo.

Sklepi, ki bi oprali Goloba

Predsednik komisije Rezar je pripravil več sklepov, med drugim, da je Robert Golob, ki ga na zaslišanje pred preiskovalko sploh ni povabil, ravnal zakonito, odgovorno in profesionalno ter da ni razlogov za to, da bi njegovo ravnanje predstavljalo zlorabo položaja.

Nekdanjega v.d. direktorja policije Boštjana Lindava bi Rezar kazensko ovadil zaradi suma krive izpovedbe na parlamentarni komisiji, proti nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar, ki je zdaj svetovalka predsednice republike, pa bi - zaradi dvoma v njeno zanesljivost in lojalnost - sprožil postopek varnostnega preverjanja in zavrnitev izdaje dovoljenja za dostop do tajnih podatkov.

Golob ni dobil vabila svojega podrejenega

K vmesnemu poročilu in predlogom sklepov, so podali ločeno mnenje trije poslanci, dva člana poslanske skupine SDS in poslanka NSi Vida Čadonič Špelič, ki je prepričana, da je brez Golobovega zaslišanja obravnava poročila politična farsa.

NSi je zato danes skušala z dnevnega reda seje državnega zbora poročilo s predlogi sklepov tudi umakniti.

»Ni pogojev za obravnavo. Namreč, zaključne ugotovitve so povsem nedokazane in neutemeljene. Da bi bilo poročilo verodostojno, bi moral kot priča pred komisijo stopiti predsednik vlade, ki je osrednja oseba v tej preiskavi. Predsednik vlade je bil sicer na zaslišanje povabljen 10. julija leta 2023, pa je potem prišlo do umika iz komisiji neznanih okoliščin. Potem sem sama in kasneje naša poslanska skupina, pa še kolega poslanec, še trikrat predlagali njegovo zaslišanje, nazadnje 9. aprila lansko leto. Vendar se predsednik komisije ni odločil, da bi predsednika vlade povabil na zaslišanje, čeprav je predsednik vlade večkrat v medijih izrazil pripravljenost, da pride pred komisijo pričati, v kolikor bo in če bo pred komisijo povabljen. Zato je povsem nerazumno, da se je predsednik komisije - ki izhaja iz vrst Gibanja Svoboda in je bil tudi včasih zaposlen v energetiki, torej je bil gospod Golob njegov šef - enostavno odločil, da bo kljub želji poslancev, kršil poslovnik, da predsednika Vlade ne bo povabil, da bi pred komisijo pričal,« tako Vida Čadonič Špelič.

Bodo v SD in Levici klonili pod pritiski Goloba?

NSi je za svoj predlog zbrala 33 glasov, 43 poslancev pa je bilo proti. V sredo bodo o tej preiskovalni farsi v državnem zboru torej razpravljali, v četrtek pa odločali, ob tem bo zanimivo, ali bodo v Levici in SD ponovili scenarij iz glasovanja o interpelaciji o delu notranjega ministra Boštjana Poklukarja in se vzdržali. Nekateri koalicijski sogovorniki so kritični in ocenjujejo, da Rezarjevih »bebavih« sklepov ni mogoče podpreti.

Kako bodo glasovali, so danes razpravljali v poslanski skupini SD in tudi na popoldanskem kolegiju vodstva stranke. Večina poslancev po naših informacijah ocenjuje, da sklepov glede Bobnarjeve in Lindava ne bi veljalo podpreti, ne glede na to, da to od njih pričakuje Golob, kar je sporočil pred časom tudi prvaku SD Matjažu Hanu. Dokončno odločitev, kako bodo ravnali, bodo v SD in Levici sprejeli v sredo. Je pa vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Nataša Avšič Bogovič svojima kolegoma v SD Janiju Predniku in Levici Mateju Tašnerju Vatovcu prav tako sporočila pričakovanje, da ob četrtkovem glasovanju poročilo s predlogom Rezarjevih sklepov podprejo.

[[povezana]]