Da evropski poslanec pridobi pravico do pokojnine iz te funkcije, mora za pridobitev pokojnine dokončati vsaj eno polno leto v mandatu evropskega parlamenta. Trenutni evropski poslanci so bili izvoljeni 9. junija lani, mandat pa formalno začeli 16. julija 2024.

Če torej želi Vladimir Prebilič pridobiti pravico do pokojnine iz sredstev evropskega parlamenta, mora z odločitvijo glede vrnitve v slovensko politiko in odpovedjo mandatu evropskega poslanca počakati na funkciji evropskega poslanca vsaj leto dni. Njegovo odlašanje z odločitvijo glede vstopa na slovenski politični parket in napovedjo ustanovitve lastne stranke nekateri sogovorniki zato vidijo prav v tem dejstvu.

Prebilič trenutno prejema okoli 12 tisoč evrov z vsemi dodatki na mesec, sama plača evropskega poslanca pa znaša 8.516 evrov neto oziroma dobrih 10.927 evrov bruto plače.

Evropski poslanci pridobijo pravico do pokojnine na podlagi dolžine mandata, pri čemer se pokojnina izračuna sorazmerno glede na čas, ki ga preživijo v parlamentu. Pri drugih institucijah, kot je evropska komisija, je običajno zahtevano minimalno obdobje službovanja (na primer 10 let), da se pridobi pravica do pokojnine.

Prebiličeva pogojevanja

V izjavi za komercialno televizijo PopTV je Prebilič povedal, da je bolj naklonjen ideji (60 odstotkov za vrnitev v slovensko politiko pred državnozborskimi volitvami, op.p.), kot da ne bi.

‍Odločitev naj bi sprejel junija oziroma do septembra letos.

V podkastu Ura resnice na Info360.si je nanizal nekaj pogojev za to. Tako med drugim želi konsenz oziroma dogovor strank leve sredine o nenapadanju, saj si ne želi, da bi postal glavna tarča napadov že pred volilno kampanjo. V intervjuju je povedal tudi, da se že pogovarja z nosilci nekaterih političnih opcij, da bi bil vodilni kandidat oziroma kandidat za mandatarja na levi sredini.

Kaj pravijo v koaliciji o njegovih željah in pogojih?

Pretiranega navdušenja nad Prebiličem ni. Kako bo za skupno mizo spravil Roberta Goloba, ki ponavlja, da za uresničitev vseh napovedi potrebuje še drugi mandat, Prebilič še nima odgovora.

Iz Gibanja Svoboda generično odgovarjajo, da vsaka demokratična družba omogoča nastanek in razvoj različnih političnih pobud.

Predsednik SD Matjaž Han pa je do Prebiličeve ideje razmeroma oster.

»Nisem naklonjen ideji, da bi stranka, ki jo vodim, podprla Vladimirja Prebiliča kot kandidata za mandatarja. Dokler bom jaz predsednik SD, podpore Prebiličevi ideji ne bo,« pravi prvak SD. To je tako, kot da želi, da mu zgradimo avtocesto, da se bo po njej lagodno popeljal do funkcije predsednika vlade,« je kritičen Han.

O tem ne bodo razpravljali na nobenem strankinem organu, saj ni nobene konkretne ponudbe, samo dogovor o tem, da se bosta s Prebiličem ta mesec srečala. Han se ne strinja z oceno, da je Prebilič rešitelj leve sredine, pač pa meni, da bi levosredinsko volilno telo s svojim vstopom na slovenski politični parket drobil. Prebiliču v mandatarski funkciji po volitvah niso naklonjeni niti v poslanski skupini stranke SD.

V Levici, ki jo koordinira Asta Vrečko, pa so poudarili, da Vladimir Prebilič z njihovo stranko ni vzpostavil stika glede morebitnega iskanja podpore.

»V Levici pričakujemo, da kandidati, ki si želijo na kakršenkoli način sodelovati, najprej vzpostavijo neposreden stik z nami ter predstavijo svoja stališča in želje. To so osnovna izhodišča, ki jih vsaka stranka potrebuje, da lahko opravi resno razpravo in se do takšnih predlogov sploh opredeli.«

Han je na nedavni strankini novinarski konferenci poudaril, da si bodo tudi stranke aktualne koalicije pred volitvami konkurirale. Po zadnji javnomnenjski anketi Mediane za Delo sta dve stranki koalicije - SD in Levica – po podpori praktično izenačeni (SD ima 5,4-odstotno, Levica pa 5-odstotno podporo vprašanih), Gibanje Svoboda pa je padlo za 3,2-odstotni točki in pristalo na 12,5-odstotni podpori. Ta teden podporo za časnik Dnevnik meri agencija Ninamedia.