Zdravstvo
Kako je mogoče, da javnim lekarnam ni treba izvajati razpisov pri nakupu zdravil?
Luknja v zdravstveni blagajni vse večja, prihranki pa se stekajo v drugi žep.
Javni zavodi so po zakonu podvrženi naročanju prek javnih razpisov, a obstaja izjema. Zakon o lekarniški dejavnosti je bil lani spremenjen na način, da javni lekarniški zavodi niso več zavezani h kupovanju zdravil prek javnih naročil. Da bi bilo to lahko v neskladju z Evropsko direktivo, je pri sprejemanju zakona odločevalce opozorila Državna revizijska komisija, a je sporen člen kljub temu ostal v zakonu. Komu je to v interesu?
Javni lekarniški zavodi v okviru interventnega zakona niso bili zavezani k javnemu naročanju zdravil med letoma 2023 in 2024, kot posledica blaženja posledic covida, decembra lani pa se je ta ureditev s spremembami Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD) uveljavila sistemsko in na dolgi rok.
Javnim lekarnam torej zdravil ni treba več naročati prek javnih razpisov, kot so to morale početi pred interventno zakonodajo.
Kako torej poteka nabava zdravil?
Namen javnih razpisov je pridobiti najbolj ugodne cene za naročnika. Ker pa teh razpisov lekarne ne izvajajo, so cene lahko višje za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki zdravila na recept financira.
Lekarne se nato z veletrgovci lahko dogovorijo za morebitne popuste. To razliko, ki jo lekarna ustvari, predstavlja zanjo prihranek oziroma dobiček. Ker je lekarna javni zavod in zato ne sme poslovati z dobičkom, ta presežek navadno nameni svoji ustanoviteljici - občini, ne pa ZZZS, ki ob tem potegne kratko.
Ta - možen prihranek lekarne bi v resnici moral pripadati zdravstveni blagajni, kamor vsak mesec zavarovanci plačujejo obvezni zdravstveni prispevek.
Od leta 2020 do leta 2024 je ljubljanska občina iz naslova presežka prihodkov nad odhodki Javnega zavoda Lekarne Ljubljana prejela 18,5 milijona evrov, občine ustanoviteljice Lekarne Maribor pa 5,3 milijona evrov. Iz Celjske lekarne pa so sporočili, da v teh letih v lokalno samoupravo ni bilo prenesenih presežkov: »Presežek se vsako leto razporedi kot vir za likvidno in solventno poslovanje javnega zavoda, investicije v prostor in opremo lekarne ter razvoj kadrov in uvajanje novih lekarniških storitev.
ZZZS in AVK proti ukinitvi javnih razpisov
Na ZZZS so bili po naših informacijah proti ukinitvi javnih razpisov na področju zdravil, saj razpisi zagotavljajo gospodarno porabo javnih sredstev. Zavzemajo se za to, da bi se popusti odrazili pri posamezni ceni zdravila.
Po prepričanju Agencije za varstvo konkurence (AVK) pomeni absolutna ukinitev postopkov javnega naročanja izničenje konkurence na trgu dobave zdravil javnim lekarniškim zavodom.
Opozorili so še, da iz predloga zakona, ki so ga prejeli, niso izhajale kakršnekoli analize posledic sprememb zakona na trg in »je bilo zato nemogoče komentirati predlagane spremembe zakona«.
Posledica nove ureditve je izničenje konkurence
Na AVK dodajajo, da je na trgu ponudnikov zdravil (veletrgovcev) konkurenca med veletrgovci (z zdravili) zaradi koncentracije njihove moči sedaj zelo zmanjšana. Trg tako obvladujeta dva večja trgovca s polnim obsegom dobave zdravil.
»Zaradi omejene konkurence predstavlja predvidena ukinitev konkurence v postopkih javnega naročanja toliko bolj nelogično potezo predlagatelja, ki bo s tem pravzaprav utrdil tržni položaj navedenih subjektov na trgu in posledično tudi postavil večjo vstopno oviro drugim ponudnikom, ki bi želeli vstopiti na ta trg.«
Ukrepali na pobudo več deležnikov
Predlagatelja sprememb – ministrstvo za zdravje smo vprašali, kako je lahko v zakonu ostal člen, ki ukinja konkurenco in to kljub opozorilom Državne revizijske komisije in drugih, in na čigavo pobudo se je to zgodilo.
Odgovorili so, da je tematika z različnimi vidiki obrazložena v gradivu zakona, dostopnem na spletnih straneh Državnega zbora.
»Gre za kompleksno zadevo, saj je na eni strani treba zagotoviti zdravila pravočasno, v nasprotnem primeru bi lahko bilo ogroženo zdravje oziroma življenje posameznika, na drugi strani pa je treba upoštevati vidik smotrne uporabe javnih sredstev. Ta dopolnitev ZLD-1 vključuje vse te vidike in celostno naslavlja ravno to problematiko, s poudarkom na zdravju pacientov.«
Trenutno zakonsko ureditev zagovarja tudi lekarniška zbornica Slovenije. Njena predsednica Darja Potočnik Benčič je za Info360 povedala:
»Sprememba ne pomeni, da bo dobava zdravil pod kaj nižjo ravnijo nadzora in zagotavljanja konkurence, saj zakon zahteva ustrezen postopek za dosego teh, z zakonom določenih ciljev, ki so enaki tistim iz Zakona o javnem naročanju, zgolj nekaj korakov pri njihovem uresničevanju je zaradi specifičnega področja in njegovih značilnosti opuščenih.«
Izničenje konkurence pod lupo Bruslja?
S to zadevo se bodo v prihodnje najverjetneje ukvarjali bruseljski pravni mlini. Že pred leti naj bi namreč prav v Bruslju podali mnenje, da se morajo zdravila – dokler jih naročajo osebe javnega prava, kupovati prek javnih naročil.
V direktivi, ki se nanaša na to področje, so sicer določene izjeme v smislu, kdaj javno naročilo ni potrebno, a kot pravijo na Državni revizijski komisiji pri sprejemanju tega zakona ni bilo predstavljeno, niti argumentirano, zakaj bi bile javne lekarne pri naročanju izjeme.
