Na spletno nemško lekarno, ki pošilja zdravila tudi v Slovenjio nas je opozoril bralec. Najdete jo na spletnem naslovu: www.ipill.de.V ponudbi imajo tudi nekaj zdravil Krke, ki v Nemčiji deluje kot podjetje z imenom Tad Pharma.

TAD Pharma s sedežem v Cuxhavenu v Nemčiji in z več kot 250 zaposlenimi je eden izmed 10 najbolje prodajanih proizvajalcev generičnih zdravil v Nemčiji, je navedeno na spletni strani TAD Pharme.

Nizke cene, draga poštnina

Če boste pri nakupu določenih zdravil prihranili, pa boste za pošiljko v Slovenijo morali odšteti kar visoko poštnino, in sicer 12.95 evra. 

Trenutno so v tabeli našteta zdravila v nemški lekarni cenejša predvsem zaradi popustov. Če bi Septolete pri njih kupovali po redni ceni, bi zanje odšteli 9,44 evra oziroma 1,68 evra več kot stanejo v Sloveniji. Tudi za Bilobil (120 kapsul), ki se na nemškem trgu prodaja pod imenom Gingonin, bi v nemški spletni lekarni odšteli 28,78 evrov več kot v ljubljanski.

Cene so posledica več dejavnikov

Na službo za odnose z javnostmi tovarne zdravil Krka smo pisali, da bi bilo pričakovati, da bi bila njihova zdravila na slovenskem trgu, kjer imajo proizvodne prostore, cenejša. Vprašali smo jih,  kdo je največji krivec, da temu ni tako.

Odgovorili so, da se cene izdelkov brez recepta oblikujejo prosto; možne razlike v ceni izdelkov, ki so na posameznih trgih v prosti prodaji v lekarnah, so posledica več dejavnikov.

Pomembno vlogo pri oblikovanju cen imajo po njihovem različni načini izračunavanja v lekarnah (lekarne v Sloveniji uporabljajo storitveni sistem) in različne stopnje DDV v posameznih državah.

»Na oblikovanje cen izdelkov brez recepta pa vplivata tudi prilagajanje cenam konkurenčnih izdelkov na trgih in ekonomija obsega.«

V Krki so povedali še, da veljajo popusti, ki jih ponujajo v omenjeni nemški lekarni, za nemški trg, in so lahko povezani s stanjem zalog v lekarnah. V Sloveniji tovrstni popusti niso dovoljeni.  

Zakon o zdravilih, 126. člen navaja, da so prepovedane komercialne spodbude, ki končnega uporabnika usmerjajo v nepotreben ali prekomeren nakup ali uporabo zdravil.

V tujino tudi po vse več zdravil na recept

Če smo zgoraj pisali o zdravilih brez recepta, pa dodajmo še nekaj informacij o zdravilih na recept. Tudi te vse več Slovencev kupuje v tujini. Razlog za to je največkrat v tem, da prihaja do motenj v oskrbi na domačem trgu. Februarja 2025 so bile v Sloveniji prijavljene motnje s preskrbo 274 zdravil.

V primeru, da zavarovanec kupi zdravilo na recept v tujini, mu Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) vrne samo ceno zdravila, potnih stroškov in stroškov pošiljanja pa ne.

Za vračilo denarja mora zavarovanec podati vlogo za povrnitev stroškov na ZZZS. Postopek obravnave je dolgotrajen, saj poteka po zakonu o upravnem postopku. ZZZS posamezniku izda odločbo s podpisoma dveh uradih oseb, s katero mu upraviči povračilo stroškov: od nakupa zdravila do takrat, ko ga plača ZZZS, lahko mineta dva meseca.

Naraščanje števila zahtevkov

Leta 2021 je bilo podanih 434 zahtevkov za vračilo denarja za nakup zdravil na tujem (povračila za zdravila, ki jih kupijo zavarovane osebe v tujini, ki so napotene na delo v tujino, povračila za zdravila predpisana v okviru opravljenih storitev v tujini, zdravila v primeru bolezni v tujini, zdravila, ki se izdajo na podlagi deficitarnosti zdravil v Sloveniji), leta 2024 pa že 2662.

Leta 2021 je vrednost izplačanih povračil znašala: 111.468 evrov, lani pa že 213.939 evrov. V teh številkah niso upoštevana izjemna in ostala povračila.

Leta 2024 so slovenski zavarovanci v tujini na recept najpogosteje kupovali: propranolol (za zdravljenje hipertenzije), kreon 25 000 (za zdravljenje eksokrine insuficience pankreasa), fodiss (za zdravljenje depresije in obsesivno kompulzivne motnje), nakom (za zdravljenje parkinsonove bolezeni), skinoren kremo (za kožne spremembe).

[[povezana]]