V sredo se izteče rok za prijavo na razpis za generalnega direktorja policije, ki ga je policija objavila pred tednom dni. 

Posebna natečajna komisija uradniškega sveta bo preverila izpolnjevanje pogojev kandidatov, nato pa bo ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom Boštjana Poklukarja vladi v imenovanje predlagalo izbranega kandidata. Mandat traja pet let.

Kandidati morajo med drugim izkazovati najmanj 15 let delovnih izkušenj v policiji in morajo imeti najmanj osem let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v javnem sektorju. Policijo sicer od januarja vodi v. d. generalnega direktorja policije Damjan Petrič, ki je že ob prevzemu funkcije napovedal, da si želi na tej funkciji dobiti polni mandat.

Vlada je, spomnimo, Petriča na ta položaj imenovala po tem, ko je s položaja generalnega direktorja odstopil Senad Jušić. Upravno sodišče je namreč novembra lani odločilo, da je bil sklep posebne natečajne komisije uradniškega sveta glede tega, ali Jušić izpolnjuje pogoje za imenovanje, nezakonit.

Medtem pa nam je nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav potrdil, da je na okrožno državno tožilstvo vložil sum naznanitve kaznivega dejanja. O konkretnih imenih pa ne želi govoriti.

Kaj in komu očita Lindav v prijavi tožilstvu?

V prijavi je med drugim po naših informacijah zapisal, da so podani razlogi za sum, da so Andrej Verhovnik Marovšek kot predsednik posebne natečajne komisije za izvedbo javnega natečaja za položaja generalnega direktorja policije in posamezni člani posebne natečajne komisije v času med 7. junijem 2023 in 4. septembrom 2023 storili kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic s tem, da so kot predsednik in člani posebne natečajne komisije izrabili svoj uradni položaj, prestopili meje uradnih pravic in niso opravili uradne dolžnosti ter s tem Senadu Jušiću pridobila protipravno premoženjsko korist.

Podani so tudi razlogi za sum, da sta Erik Pagon kot generalni sekretar ministrstva za notranje zadeve in Robert Kos kot direktor urada za organizacijo in kadre na notranjem ministrstvu v času med 19. februarjem 2023 in 22. februarjem 2023 in v mesecu avgustu tega leta storila kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic s tem, da sta kot odgovorna za pripravo predloga za imenovanje vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije izrabila svoj uradni položaj, prestopila meje uradnih pravic in nista opravila uradne dolžnosti ter s tem Senadu Jušiću pridobila protipravno premoženjsko korist. 

V prijavi je podrobno popisano dogajanje, v njej pa je mogoče med drugim tudi prebrati, da je posebna natečajna komisija pri Senadu Jušiću upoštevala izkušnje, ko kandidat ni bil v delovnem razmerju na vodstvenem delovnem mestu v javnem sektorju ter tako ni mogel pridobiti delovne dobe, ki bi mu omogočala pridobitev ustreznih delovnih izkušenj.

Iz vseh podatkov je razvidno, da Senad Jušić nikoli ni bil zaposlen na vodstvenih delovnih mestih v javnem sektorju in tako ni mogel pridobiti ustreznih delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih, saj nima delovne dobe na vodstvenih delovnih mestih.

Posebna natečajna komisija pod vodstvom predsednika Andreja Verhovnika Marovška pa je brez ustreznih dokazil (listin) ugotovila, da Senad Jušić izpolnjuje zakonske pogoje oziroma pogoje javnega natečaja. Če bi skrbno preverila obsežno dokumentacijo, ki jo je predložil Jušić, bi ugotovila, da tudi kot pomočnik ni opravljal vodstvenih nalog dlje kot 212 dni. Zakonodaja namreč izrecno določa, da se delovne izkušnje dokazujejo z verodostojnimi listinami, iz katerih sta razvidna čas opravljanja dela in stopnja izobrazbe, Jušić pa takih verodostojnih listin ni predložil. 

Sporna dejanja vpletenih, ki so popisana v prijavi, so bila naklepna, sodi Lindav.

Po poročanju TV Slovenija je vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo uradniškega sveta in ni dopustilo revizije sodbe upravnega sodišča, ki je novembra lani odločilo, da je bil sklep posebne natečajne komisije uradniškega sveta glede tega, ali Jušić izpolnjuje pogoje za imenovanje, nezakonit. Odločitev upravnega sodišča tako ostaja v veljavi. Predsednik uradniškega sveta Andrej Verhovnik Marovšek pa je v odzivu za omenjeno televizijo dejal, da obžaluje odločitev vrhovnega sodišča, a da zaradi nje ne bo odstopil. Lindav zaradi zaradi nezakonitega delovanja uradniškega sveta sicer od države terja odškodnino.