Predsednik državnega sveta, nekdaj uspešni podjetnik, Marko Lotrič, jutri ustanavlja svojo stranko Fokus. Ob njem kot predsedniku bo najpomembnejšo strankarsko funkcijo generalne sekretarke opravljala Monika Kirbiš Rojs, nekdanja sekretarka v tretji vladi Janeza Janše in dolgoletna simpatizerka, ne pa tudi članica SLS.

Za zdaj ni mogoče z gotovostjo oceniti, ali ima nova stranka dejanski potencial za prestop parlamentarnega praga in, ali bo Lotrič resnično dovolj okrepil svojo prepoznavnost, da bi lahko postal pomemben igralec na političnem parketu. Njegovemu predhodniku na čelu državnega sveta Alojzu Kovšci na primer to ni uspelo, pa tudi sicer zgodovina kaže, da imajo »podjetniške stranke« precej omejen doseg.

Jesenska anketa agencije Mediana za Delo je sicer pokazala, da bi med vsemi potencialnimi novimi strankami največ vprašanih svoj glas namenilo stranki Anžeta Logarja, sledil je Vladimir Prebilič, Peter Gregorčič, Pavel Rupar, Marko Lotrič (z 8,5 odstotka). Najmanj vprašanih pa bi podprlo stranko Karla Erjavca, ki sicer pravi, da so sredinska stranka, naklonjena razvojni koaliciji, v kateri ne bi bilo radikalizmov.

Ne glede na slabo prepoznavnost v Fokusu napovedujejo, da se za zdaj želijo najprej uveljaviti samostojno, organizirati regionalno mrežo in predstaviti program. Zajeti želijo široko volilno bazo.

»Z zdravorazumsko politiko, neobremenjeno z ideološko preteklostjo in pragmatičnimi ukrepi želimo nagovoriti in prepričati predvsem tiste ljudi, ki doslej zaradi različnih razlogov niso želeli na volitve. Vsi ukrepi, ki jih bomo predlagali, morajo podpirati srednji razred, ki je trenutno najbolj obremenjen.«

Nič ne kaže na povezovanje strank na desnici

Ob Toninovem NSi, Logarjevih Demokratih, Balažicevi SLS, Erjavčevi stranki Zaupanje, Ruparjevem Glasu upokojencev, Lotričevem Fokusu ter če bi se za ustanovitev svoje stranke odločil še Peter Gregorčič, nosilec liste SLS za evropske volitve, je na političnem parketu, kar sedem strank, ki lahko najverjetneje računajo le na enega do štirih odstotkov podpore volivcev.

Tako ocenjuje Lojze Peterle, predsednik vlade po prvih demokratičnih volitvah, nekdanji minister in evropski poslanec, ki je sicer novembra izstopil iz NSi zaradi razhajanj z vodstvom stranke. Peterle si je že pred evropskimi volitvami neuspešno prizadeval za povezovanje na desni, torej povezovanje NSi, SLS in Anžeta Logarja.

»Takrat bi povezovanje izpadlo strateško, ne pa kot rešilna bilka političnega preživetja. Zaradi zgrešenih kalkulacij pa so šle stranke na junijske evropske volitve samostojno in desna stran je zapravila okoli sedem odstotkov glasov in krepila tiste, ki jih ne marajo. Torej Janeza Janšo. To se lahko ponovi tudi na državnozborskih volitvah. V aktualni politični sliki ne uživam, še vedno upam na boljše čase in na resno povezovanje,« pravi Peterle.

Spomnimo, SLS je z nosilcem liste Gregorčičem prejela 48.637 glasov volivke in volivcev, torej 7,21 odstotka.

»Množenje strank, ki smo mu trenutno priča, ne krepi upanja za dobro vladanje. Napačno je, da se ukvarjajo z vprašanjem, kdo bo prvi, in ne kaj je prvo in nujno za dobro Slovenije, še dodaja Peterle.«

Z njim se kot kaže strinja tudi Peter Gregorčič, ki se je iz politike umaknil: 

»Politično vrenje, ki se kaže tudi z ustanavljanjem novih političnih strank, dokazuje, da je Slovenija na političnem prelomu. Večina novih projektov bo verjetno propadla, kar bo samo po sebi prineslo konsolidacijo. Premajhni politični projekti namreč ne drobijo zgolj volilnih glasov, temveč hitro trčijo tudi na zelo plitek kadrovski bazen. Uspešnejši politični projekti bodo že pred naslednjimi volitvami pritegnili večino ključnih kadrov. Za ostalo pa bo poskrbela naravna selekcija, pravi Gregorčič.«

Želja po zmagi je premalo

Pisali smo že, da si prvak NSi Matej Tonin želi povezovanja manjših strank na desnici. Prepričan je, da mora desna sredina ponujati prihodnost in ne zagrenjenosti. Želi si, da bi koalicija, o kateri se pogovarjajo, na volitvah dobila 20 poslanskih sedežev.

‍»Pogovori so na začetku, možno pa je vse – da ne pridemo nikamor, da nam uspe predvolilna koalicija ali tudi skupna lista, pravi Tonin«

Njegova predhodnica na čelu stranke NSi Ljudmila Novak, ob tem poudarja, da je želja po zmagi preprosto premalo.

»Bolj kot delitev na leve in desne me zanima, kako in s čim bo takšna povezava ali morebitna nova koalicija prispevala k izboljšanju življenjskih pogojev državljanov in k uspešnejšemu reševanju aktualnih problemov. Pomembna je njena dolgoročna vizija in strategija za prihodnost države in za upravljanje njenih podsistemov, kot so šolstvo, zdravstvo, energetika, infrastruktura, in podobno.

»Vsako dobronamerno sodelovanje v tem duhu je smiselno in bolj dobrodošlo kot le skupna želja po volilni zmagi, še dodaja Novak.«

Anže Logar, njegovi Demokrati so za zdaj ob SDS edina stranka na desni, ki ji ankete z izmerjeno desetodstotno podporo napovedujejo gotov prestop parlamentarnega praga. Na vprašanje, ali bo stranka odšla na državnozborske volitve samostojno, odgovarja:

»Če me vprašate zdaj, potem samostojno,« pravi Logar.

Anže Logar še dodaja, da se z meritvami javnomnenjskih raziskav ne ukvarja, saj se prednostno osredotoča na teren in ustanovitev dodatnih regijskih odborov.

Za komentar smo prosili še Zmaga Jelinčiča, prvaka Slovenske nacionalne stranke, ki je sodeloval tako z levimi kot z desnimi vladami. Na volitve se bo tudi on podal samostojno.

‍»Grem na državnozborske volitve, drobljenje na desnici me ne zanima, ker imam dovolj široko podporo, da se vrnem v parlament,« je prepričan.