‍Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024 bo s 1. januarjem 2025 znižala cene radioloških storitev. Za opravljene magnetne resonance (MR) bodo izvajalci v povprečju prejeli 21 odstot­kov manj denarja, za računalniško tomografijo (CT) pa 13 odstotkov manj.

CT glave brez kontrastnega sredstva: ZDAJ ZZZS povrne 124,62 evra, Z NOVO UREDBO le 88,83 evra.

MR preiskava kolena: ZDAJ ZZZS povrne 194,30 evra, Z NOVO UREDBO le 142,95 evra.

Za isti prihodek bo torej treba izvesti več storitev.

»Doslej je bilo plačevanje teh storitev po realizaciji, zdaj pa omejujemo plačevanje teh storitev za koncesionarje, medtem ko za javne zavode ostaja plačevanje po realizaciji,« je po tiskovni konferenci vlade, na kateri je bila pretekli teden sprejeta Uredba, dejala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Ob tem je pojasnila, da tudi s tem rešujejo problem odhajanja radiologov iz javnega sektorja v zasebni oziroma h koncesionarjem. Pa ga res?

Ministrstvo je "šlo na roko" koncesionarjem

V Uredbi piše, da bo pogodbena vrednost programa za CT- in MR-preiskave koncesionarja od 1. januarja 2025 enaka realizirani vrednosti programa v pogodbenem letu 2023, povečani za vrednost preiskav iz naslova čakajočih nad dopustno čakalno dobo na dan 1. januarja 2025. Ta vrednost se bo izračunala kot zmnožek števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo na dan 1. januarja 2025 in vrednostjo povprečne preiskave v letu 2023.

Kot merilo za omejevanje plačila so torej vzeli realiziran program za leto 2023, ko se je zgodil pravi boom v številu opravljenih radioloških storitev pri koncesionarjih. Družbe Digitalna slikovna diagnostika, Medilab, MTC Fontana, Radiomed in MDT&T so tega leta skupaj opravile 189.026 CT in MR preiskav. V obdobjih pred tem so jih bistveno manj: leta 2022- 157.710, leta 2021 - 126.850, leta 2020 – 96.372, leta 2019 pa 96.358. Sprva je bilo zato v internih krogih znotraj ministrstva predlagano, da bi se za omejitev vzelo leto 2019, a so bili, tako je slišati, pritiski zasebnega kapitala preveliki.

In zaradi tega od koncesionarjev po sprejetju te Uredbe ni bilo slišati nobene kritike, pa četudi bodo storitve nekoliko manj plačane – a to bodo tudi v javnih zdravstvenih zavodih (JZZ).

Na odgovor ministrstva, zakaj so kot merilo izbrali leto 2023 in ne kakšnega pred tem, še čakamo.

Na podlagi tega je jasno, da radiologov v JZZ z opisanim ukrepom ne bodo zadržali. Čeprav je ministrica na tiskovni konferenci dejala, da s tem rešujejo problem odhajanja radiologov iz bolnišnic, pa je na vprašanje, ali zdaj pričakuje, da se bo del radiologov vrnil v javne bolnišnice, skeptično odgovorila, da to težko reče. Bodo pa, kot je napovedala, učinke ukrepov budno spremljali in uredbo po potrebi prilagodili.

Tudi v Združenju radiologov Slovenije menijo, da nižje cene ne bodo pomembno vplivale na odločitev radiologov, ali bodo svojo karierno in strokovno pot nadaljevali v javnem ali zasebnem sektorju. 

Sploh pa ne, ker bo tudi po zadnji verziji novele Zakonu o zdravstveni dejavnosti (ta je še v sprejemanju), za katerega so sicer obljubljali popolno razmejitev javnega in zasebnega, dovoljeno, da bodo lahko pri zasebnikih zaposleni do 60 odstotkov.

Na Medilab, MTC Fontano, Digitalno slikovno diagnostiko smo poslali vprašanja o tem, kakšne posledice bo imela Uredba zanje, a nihče od vprašanih ni odgovoril.

In kaj bo torej zaradi opisane Uredbe drugače za paciente?

Nič. S tem ukrepom se bodo dobički koncesionarjev predvidoma nekoliko zmanjšali, a to nima zveze s pacienti. Bo pa ta ukrep ministrstva za zdravje čakalne dobe še podaljšal. Nižje cene bodo po napovedih Združenja radiologov vodile v večje število napotitev, saj je bolnike lažje in enostavneje napotiti na cenejše kot dražje preiskave, posledično pa se bodo podaljšale čakalne vrste.

Dejanski učinek Uredbe bo po mnenju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije najbolje viden šele po 3-6 mesecih leta 2025.

Nekatere javne zdravstvene zavode smo še pred objavo vsebine Uredbe, misleč, da bo ta - kakor je bilo iz napovedi predvidevati, prinesla izjemne omejitve za koncesionarje, vprašali, ali bodo zmogli prevzeti dodaten priliv pacientov glede na to, da bodo v nasprotju s koncesionarji oni še vedno plačani po realizaciji.

Dimitrij Kuhelj, predstojnik kliničnega inštituta za radiologijo v ljubljanskem UKC, je dejal, da bo glede na popolnoma zastarele MR aparate v tem delu praktično nemogoče povečati število opravljenih pregledov, ob dokončni okvari katerega od MR (eden je odpovedal lani, zato preglede izvajajo MR v kontejnerju, druga dva sta starejša od tega, ki je odpovedal in sta stara 18 in 25 let), pa se bo število pregledov še zmanjšalo. Kar zadeva CT aparate, že dve leti in pol ne deluje eden izmed CT aparatov.

Kuhelj je dodal še, da v januarju pričakujejo razpis za nakup štirih MR aparatur, kar bo popolnoma spremenilo stanje v UKC. Dodatno, UKC izvaja razpis za nabavo CT najnovejše tehnologije- photon counting CT- v lastni režiji. 

»Na ta način bo zagotovljena celovita prenova drage medicinske opreme v UKC, ki bo temelj za dodaten strokovni razvoj in povečanje dostopnosti storitev,« poudarja predstojnik.

 V celjski bolnišnici so dejali, da se bodo še naprej trudili zagotavljati varno, kakovostno in nemoteno oskrbo pacientov, »vendar pa izziv zagotovo predstavlja omenjeno sprejetje novele Uredbe 2024.«

Za mariborski UKC bi povečanje števila preiskav pomenilo tudi povečanje prihodkov in posledično več možnosti širitve dejavnosti v smislu povečanja števila naprav: »Kar zadeva kader, smo v regiji največji zaposlovalec radiologov.«

Čakalne dobe za določene preiskave

 Čakalna doba za MR hrbtenice pod redno je v ljubljanskem kliničnem centru približno 180 dni, na CT glave pa je z napotnico redno treba tam čakati približno 90 dni.

V celjski bolnišnici čakalna doba za MR cervikalne hrbtenice brez KS, MR torakalne hrbtenice brez KS in MR lumbo sakralne hrbtenice brez KS znaša 98 dni; MR cervikalne hrbtenice s KS, MR torakalne hrbtenice s KS in MR lumbo sakralne hrbtenice s KS 147 dni; ter CT glave 107 dni pod napotnico redno.

V UKC Maribor je čakalna doba za CT glave in MR hrbtenice pod stopnjo nujnosti redno 2 do 3 tedne.

V Medilabu, zasebnem izvajalcu s koncesijo pacienti na CT glave čakajo 26 dni, na MR hrbtenice 131 dni.