Vsi dobri moški so že oddani in upanje, da bi v srednjih letih našle svojo sorodno dušo, s katero bi delile življenjske radosti, je pri mnogih ženskah usahnilo. Eden izmed razlogov, da smo priča porastu samskosti, je tudi prepričanje, da je danes težko ali pa skoraj nemogoče najti nekoga z iskrenimi nameni. Nekatere se s samskostjo preprosto sprijaznijo, druge v obupu in pred strahom, da bi ostale same, vztrajajo v nezdravih in toksičnih odnosih, ali pa se ustalijo in sprijaznijo s prvim, ki pride mimo.

Med te, ki se je po razpadu dolgoletne zveze znašla na »trgu« je tudi naša sogovornica Ava, ki pri 43. letih ne verjame več, da je mogoče najti »gospoda pravega«. Obupana in razočarana se sprašuje, ali bo ostala sama in ali ima sploh še smisel iskati življenjskega partnerja.

Da je v zrelih letih ženskam danes težko najti dobrega in spoštljivega partnerja, pritrjuje tudi psiholog dr. Andrej Perko, ki pravi, da se do neke mere strinja s trditvijo pokojnega slovenskega psihiatra Janeza Ruglja, ki je dejal, da »pametna« dekleta do 25. leta poberejo najboljše fante.

»Vse ženske hrepenijo po moškem, tudi feministke. To, čemur smo priča, je le fasada, saj so v resnici jezne same nase. Ženske so globoko v sebi ranjene in jezne na moški svet, za to se moškemu ne morejo predati. Za današnjo družbo je priznanje, da ženska potrebuje moškega nesprejemljivo, in ko to rečem, me označijo za mizogina.«

Samskost v Sloveniji narašča

‍Podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) kažejo, da samskost oseb v Sloveniji narašča. Leta 1991 je bilo v Sloveniji približno 198.000 samskih žensk, leta 2024 pa se je to število povečalo na približno 313.000. Povečalo se je tudi število samskih moških. Leta 1991 jih je bilo samskih 239.000, v letu 2024 pa je po podatkih SURS samskih kar 400.000 moških.

Razlogi za naraščanje samskosti so različni, od družbenih sprememb, ki zmanjšujejo pritisk na posameznike, da bi morali vstopiti v partnerske odnose in zakonske zveze, do ekonomske neodvisnosti, pa vse do osebnih razlogov, ki vključujejo tudi pretekle negativne izkušnje in zavestno odločitev za samskost.

Po besedah psihologa Perka pa ima močan vpliv tudi feminizem, ki je po eni strani za ženske naredil veliko dobrega, a sta radikalnost in popadljivost, ki smo jima priča v zadnjem času, ženskam prinesla tudi veliko slabega. 

»Današnji svet je res drugačen, kot je bil, a spremembe se niso začele pred desetimi ali dvajsetimi leti, temveč že v 60. ali 70. letih. Povedati je treba, da se človek realno ni spremenil, le teoretično. Razvile so se neke nove teorije, ki dostikrat nimajo nobenih realnih osnov. Med te zagotovo sodi tudi teorija spolov, ki je zame popolnoma protirazumna in proti naravi in če ne pihaš z njimi v isti rog, si takoj označen za homofoba in mizogina, pa je to daleč od tega.«

Nadaljuje, da se v petdesetih letih narava človeka ni mogla tako zelo drastično spremeniti. »Biološko gledano je moški še vedno moški, ženska pa ženska. Naši možgani delujejo drugače, posledično so drugačne naše odločitve in način življenja, a skupaj predstavljamo celoto. Ne moremo biti enaki,« je dejal in poudaril, da govori o biološki enakosti in ne o enakopravnosti.

»Radikalni in popadljivi feminizem, ki smo mu priča v zadnjem času, je ženskam naredil več slabega kot dobrega. Globoko v sebi so nezadovoljne same s sabo in z moškimi. Moški so postali negativni lik že samo zato, ker so moški. Ženske moškega sveta ne potrebujejo več, kar pa je največja tragika ravno zanje.«

Kako najti dobrega moškega? Težko!

Psiholog v okviru svoje prakse opaža, da bi samske ženske, ki so pri njem na terapiji, dale vse za dobrega in korektnega moškega, a ga težko najdejo. »V vsakem je notranja želja in potreba po odnosu. To je osnovno človeško hrepenenje.«

In kje ženske danes najdejo moške? Perko pove, da se je takšnih, ki so do 40. leta bili samski in niso bili v resnih zvezah, treba izogibati v širokem loku, saj niso vajeni prilagajanja in gledajo le na lastno ugodje. Druga kategorija so ločenci, za katere pravi, da bi bilo dobro preveriti, kaj je šlo narobe v prejšnjem odnosu, tretja kategorija pa so mladi vdovci, za katere v šali reče, da niso sami krivi, da so znova samski. Njegov odgovor na vprašanje, kje in kako v srednjih in zrelih letih najti pravega, na kratko odvrne: »Težko. Če ga do zdaj niste, težko. Seveda se še najdejo in vsaka zgodba je individualna, a statistika kaže, da je to težava.«

Vloga moškega peša

Ne glede na družbene in ekonomske spremembe, da so ženske sposobne same preživeti in dobro živeti, vseeno hrepenijo po moškem in njegovi družbi. Človek je še vedno bitje odnosov in prav odnosi so tisti, ki določajo kakovost naših življenj.

»Ženske hrepenijo po moškem in si ga želijo, a v tem svetu se ne znajo več orientirati, saj vse teži k samozadostnosti. Izkušnje kažejo, da je tisto, kar gradi človeka enakopraven in ljubeč odnos. Seveda, jasno je, da moški nimajo več enake vloge, kot so jo imeli pred leti, a moški ni nič manj moški, če opravlja gospodinjska opravila in previje otroka. Moški še vedno lahko odigra moško vlogo v odnosu, kot se spodobi.« 

Čeprav v teoriji to zveni zelo preprosto, je v praksi iskanje vloge v partnerskem odnosu nekoliko bolj zapleteno. Ženske so z moškimi danes vedno bolj nezadovoljne, nezadovoljni s svojim položajem pa so tudi moški. Perko pojasni, da do tega pride zato, ker se moški umikajo, umikati pa se začnejo, ko se ne želijo več prerekati, prepirati in se boriti za svoj položaj.

‍»Nekaj časa se moški s svojo partnerk bode, potem pa se začne umikati. Ženska je nato še bolj jezna in nezadovoljna, a kljub temu še vedno skrbi zanj.«

Perko pravi, da ženske iščejo in si želijo trdnega in stabilnega moškega.

»Takšnega, na katerega se lahko zanesejo. Moškega, ki bo, ko pride do krizne situacije, prevzel vajeti v svoje roke in bo krizno situacijo rešil. To nam je dala biologija, to je naša narava, naša psihologija in tega ne moremo kar spremeniti in reči, da to ne velja več.«

Ženska mora razumeti, da je moški drugačen

Poudari, da imajo ženske v današnji družbi težavo, da se ne »spodobi« priznati, da si želijo, ali potrebujejo moškega, saj se bojijo odziva okolice in očitka v slogu »kakšna pa sem, da potrebujem moškega«. »Ženska preprosto mora razumeti, da je moški drugačen, da se drugače odziva, da se drugače odloča in drugače obnaša. Če bo nanj šla s silo, se bo moški umaknil in tako bo ženska še bolj nezadovoljna. Če sprejeme, da imata različni vlogi v odnosu, potem bosta vsak svojo vlogo dobro odigrala.«

Za konec se obregne še ob moške, ki do 35. leta živijo v mama hotelu.

»To so mamini sinovi, ki so nefunkcionalni in neuporabni. Kaj bo on? To je tragika slovenskih žensk. Žensk, ne moških. Vprašanje ni, kaj bomo z ženskami, vprašanje je, kaj bomo z moškimi. To je jedrno vprašanje.«

‍
Za komentar na Perkove besede smo se najprej obrnili na sociologinjo in redno profesorico na Filozofski fakulteti Milico Antić Gaber, a se z njo nismo uspeli dogovoriti. Čeprav se je z nami strinjala, da gre za zanimivo tematiko, je dejala, da bi potrebovala več časa in prostora in da kratek komentar ne bi bil v skladu s tem, kako sama razmišlja o teh zadevah. Politologinja in doktorica Vlasta Jalušič, sicer znanstvena svetnica ter ustanoviteljica Mirovnega inštituta nam na naša elektronska sporočila ni odgovorila. Prav tako ni odgovorila profesorica na Filozofski fakulteti Jasna Podreka. Z vprašanji smo se nato obrnili na aktivistko in pravnico Barbaro Rajgelj, ki je dejala, da ima kot pravnica premalo psihološkega in sociološkega znanja, da bi to tematiko komentirala. Na koncu smo se z vprašanji obrnili še na direktorja Mirovnega inštituta Iztoka Šorija, ki je napisal knjigo Samskost: Med ideologijo družine in ideologijo izbire, a se je odločil, da na naša vprašanja ne bo odgovoril. Zakaj, ni pojasnil.