Čezmerna raba digitalnih tehnologij lahko močno vpliva na naša življenja in nam oblikuje naš vsakdan. Foto: Unsplash
v živo
Zasvojenost z zasloni
Čezmerna raba digitalnih tehnologij lahko močno vpliva na naša življenja in nam oblikuje naš vsakdan. Foto: Unsplash

Osebne zgodbe

Ne družijo se več, ne spijo in opuščajo osebno higieno

Pia Pangos
March 16, 2025

Čezmerna uporaba telefonov in računalnikov je ena izmed težav, na katero opozarjajo strokovnjaki že kar nekaj let. Računalniške igre in brskanje po družabnih omrežjih nas lahko pred zaslone priklenejo za več ur, in če je ob tem na veliki preizkušnji še samokontrola odraslih, si lahko le predstavljamo, kako lahka tarča so otroci in mladostniki, ki samokontrole še nimajo razvite.
»Zasloni so zavzeli vsa področja naših življenj. O zasvojenosti govorimo takrat, ko ima posameznik porušen bioritem, ne želi imeti več stikov v živo in ostaja v stiku z drugimi samo še preko spleta. Dogaja se, da opustijo skrb za osebno higieno in zase, se prehranjujejo samo še pred zasloni in ne želijo hoditi v šolo. O zasvojenosti govorimo takrat, ko začnemo sami sebi povzročati škodo,« tako zasvojenost s spletom in digitalnimi tehnologijami opisuje Živa Ahac, strokovna sodelavka Logouta, Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta.
Kriteriji zasvojenosti: preokupacija z digitalno aktivnostjo, odtegnitveni simptomi ob onemogočenju uporabe digitalnih naprav, neuspešni poskusi prenehanja, izguba zanimanja za druge aktivnosti, prikrivanje pomembnim osebam, koliko časa dejansko preživimo na digitalnih napravah, uporaba digitalnih naprav kot lajšanje negativnega razpoloženja in ogrozitev oziroma izguba pomembnega odnosa ali priložnosti zaradi uporabe digitalnih naprav. 

 

 

Prvi stik in prva pomoč

Prvi stik z zaslonom imajo otroci danes že zelo zgodaj. V nedavnem pogovoru je logoterapevt Sebastjan Kristovič opozoril, da zelo majhni otroci brez zaslonov ne želijo jesti ali sedeti na kahlici. Na to problematiko opozori tudi Ahac, ki pravi, da starši ne smejo zaslona uporabljati za pomiritev otroka.

»Če se tablico uporablja za pomirjanje, se otroci ne naučijo soočati s frustracijami in bodo kasneje v življenju vedno iskali nekaj, da se bodo izognili tem občutkom.« 

V Logoutu se srečujejo z različnimi primeri. Pomoč iščejo starši in mladostniki, starši prihajajo po nasvete tudi preventivno, preden otrok dobi prvi telefon.

»Mlajši mladostniki običajno pridejo k nam na pobudo staršev, starejši mladostniki in študenti pa pomoč poiščejo tudi sami. Prvi znak za alarm je padec šolskega uspeha in opuščanje druženja z vrstniki, sicer pa je teh znakov tudi več in se navadno kažejo že prej. Za vključitev v naše programe je ključno, da pri mladostniku obstaja minimalna motivacija in želja po spremembi. Sicer pa morajo starši nadzorovati čas preživet pred zaslonom, tudi, če otroci niso motivirani za to.«

Zakaj je virtualno tako mamljivo?

Ko na Logoutu vprašajo mlade, zakaj jih virtualnost tako privlači in zakaj se tako potapljajo v ta svet, je med najbolj pogostimi odgovori dolgčas in, ker ni kaj drugega za početi. »Dolgčas je beseda, ki zajema veliko stvari. Če so otroci veliko sami in imajo na voljo vse naprave z zasloni, se bodo težko uprli. Težko od njih pričakujemo toliko samokontrole, že odraslim je včasih težko.«

Ko zasloni, splet in prekomerna uporaba digitalnih tehnologij zasvoji, včasih ambulantna obravnava posameznika ni dovolj. Takrat je potreben popoln odklop. V ta namen je Logout v sodelovanju z MKZ Rakitna marca 2023 razvil program digitalni detox. Gre za tritedenski program popolnega odklopa od digitalnih naprav, ki se izvaja na Rakitni. Hospitalni del programa traja tri tedne, celoten program pa je daljši, kar je odvisno od potreb družine. Do zdaj so tam izvedli dvanajst programov. Ahac še pove, da se program, v katerega je vpeta cela družina, začne že pred odhodom na popoln odklop, se nadaljuje tudi po koncu odklopa.

»Starše pripravimo na to, kako bo, ko se otrok vrne v domače okolje. Dejstvo je, da če je zmogel biti tri tedne brez spleta, zmore biti brez. Kako bo po odklopu, je odvisno od več dejavnikov. Starši opazijo spremembo v vedenju, zanimanju. Opazijo, da imajo več volje do stvari, ki so jih mogoče prej zanemarjali. Zavedati se je treba, da je zaslon le simptom nečesa, kar se dogaja v njihovem življenju.«

[[povezana]]

Prvi telefon: pravila, dogovori in nasveti

Ker živimo v svetu digitalnih tehnologij, nima smisla, da jo skušamo zanikati ali popolnoma umakniti prisotnost digitalnih pripomočkov. Ker igrajo splet in zasloni pomembno vlogo v naših življenjih, se v Logoutu zavzemajo za odgovorno, omejeno in kreativno uporabo digitalne tehnologije. Ahac staršem, ki so tik pred tem, da otroku dajo v uporabo prvi telefon, svetuje.

»Prvi telefon naj ne bo nekaj, kar si otrok kupi sam in s svojimi prihranki. Prvi telefon naj bo star telefon starša. Na vprašanje, kdaj dati otroku prvi telefon, ni univerzalnega odgovora. Vse je odvisno od zrelosti otroka in zakaj ga potrebuje. Treba se je dogovoriti za pravila, kdaj, kako in zakaj se bo telefon uporabljal. Pogovoriti se je treba tudi o posledicah kršenja in nespoštovanja dogovorov. Težava je, da če ni jasnih dogovorov, pride do močnih čustvenih izbruhov in izsiljevanj, ko otroci nočejo več v šolo. Otroci morajo vedeti, kaj pričakovati in starši morajo uporabo nadzorovati.«

Svetuje še, naj naprava ne bo nova in naj otrok nima ves čas dostopa do spleta. Čas naj bo omejen in uporaba dovoljena šele, ko so vse ostale stvari urejene. Pomembno je, da otroci dovolj spijo, saj opažajo, da mnogi mladostniki sredi noči uporabljajo družabna omrežja, kar pomeni, da so zjutraj nenaspani, zaradi česar se ne morejo zbrati in so slabe volje.

Ahac staršem polaga na srce, naj bodo pozorni na to, kaj se dogaja izven spleta. Otroci morajo imeti zadolžitve, kot so na primer hišna opravila.

 

»Pomembno je narediti načrt in da se ta konsistentno izvaja. Najlažje je nekaj napisati, težje je to v praksi izvajati. Bolje je, da je manj pravil, da so ta realna in, da se  konsisteno izvajajo. Dejstvo je, da bodo otroci iskali načine, kako zaobiti pravila. To je njihova razvojna naloga, da preizkušajo meje, a je vredno vztrajati,« še pove. 
116 123 – Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik, 24 ur na dan (brezplačno)
116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike, dosegljiv vsak dan med 12. in 20. uro (klici so brezplačni, otroci in mladostniki pa lahko pišejo tudi na tom@zpms.si ali se oglasijo v njihovi spletni klepetalnici)
Poletni strani To sem jaz, vsak delovni dan med 16. in 20. uro
01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro)
031 704 707Center za psihološko svetovanje Posvet, vsak delovni dan med 8. in 20. uro
031 50 60 50 – Telefon za pomoč v stiski ”Prisluhnem ti”, vsak delovni dan med 16. in 20. uro
05 720 17 20 – Društvo Tvoj telefon, vsak delovni dan med 7. in 22. uro
No items found.
No items found.