Nekdanji zakonci sprti svoj prav dokazujejo na sodišču, a dejstvo je, da so ti postopki lahko dolgotrajni, dragi in predvsem čustveno ter psihično naporni. Ne samo, da izčrpavajo starše, posledice čutijo predvsem otroci, ki se znajdejo med očetom in mamo, ki »trobita« vsak v svoj rog.

Na ministrstvu za delo, družino, enake možnosti in socialne zadeve pojasnjujejo, da se morata v primeru razveze zakonske zveze med dvema osebama, ki imata skupne mladoletne otroke, ali v primeru prenehanja zunajzakonske zveze med dvema osebama, ki imata skupne mladoletne otroke, starša dogovoriti o varstvu in vzgoji skupnih otrok (in ne skrbništvu), stikih in preživnini. Ko dogovora ne moreta doseči sama, se v proces vključijo centri za socialne zadeve, mediatorji in celo sodišče. 

Dolgotrajni in mučni postopki

»Že desetletja spremljam to zelo pomembno tematiko in ugotavljam, da je prav področje razveznih postopkov izjemno pomembno v nadaljnjem razvoju otrok, saj pušča posledice, toliko hujše, če gre za dolgotrajne in mučne postopke,« je dejala nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Opaža veliko potrebo po več izvedencih, manipulacije enega ali obeh staršev z otrokom, odtujevanja in kar je najhujše, celo krive ovadbe.

»Vse to neizmerno škodi otroku, zato podpiram skupno starševstvo, če ni prisotnega nasilja in hitre postopke. Če pride do ovadbe, pa je to treba reševati prioritetno.«

Kaj kažejo številke? 

V letu 2023 je zakonsko zvezo sklenilo 6.388 parov, razvezalo pa se je 2.165 parov. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo porok za 6 % manj kot leto prej, ločilo pa za 1 % več kot v letu pred tem. Na dan je bilo razvezanih povprečno 6 zakonskih zvez, kar pomeni, da se je v Sloveniji lani razvezal en par na 1.000 prebivalcev.

Med razvezami je bilo 1.035 (ali 48 %) zvez takih, v katerih ni bilo mladoletnih vzdrževanih otrok, v preostalih 1.130 (ali 52 %) pa je bilo ob razvezi skupaj 1.840 vzdrževanih mladoletnih otrok. Največ teh otrok, 54 %, je bilo ob razvezi dodeljenih materam; očetom je bilo dodeljenih 3 %, obema staršema pa 42 % otrok. Čeprav podatki kažejo, da so otroci v večini primerov še vedno dodeljeni v skrb in varstvo mami, pa podatki statističnega urada za zadnjih deset let kažejo, da je sicer iz leta v leto več primerov, ko so otroci dodeljeni obema staršema. Primerov, ko so bili otroci dodeljeni samo očetu, pa je bilo v letu 2023 le 39.

[[povezana]]

Klofuta sodišča

Nussdorfer je dejala, da je v zadnjem času v javnosti mogoče poslušati o težkih družinskih pravdah, v katere so brez lastne krivde vpleteni otroci. Zadnji tak primer, na katerega spomni, je primer »zarubljenih otrok«, ki je leta 2020 šokiral Slovenijo. Zadeva še vedno nima epiloga, a decembra lani je Evropsko sodišče za človekove pravice okrcalo ljubljansko okrožno sodišče, in presodilo, da ni zastopalo interesov otrok in da je kršilo nacionalno zakonodajo. Sloveniji so naložili, da mora materi in otrokom izplačati skupno 36.500 evrov odškodnine.

»V zadnjem obdobju je bilo sprejetih nekaj izboljšav na področju družinskega sodstva, povečuje se namreč tudi število sodnih izvedencev, kar posledično prinaša obet hitrejših sojenj,« pravi Nussdorfer in dodaja, da je največ kritik na »odtujevanje« otrok, ki jih nekateri ne priznavajo, čeprav v določenih primerih pride do njih. Omeni tudi lažne prijave nasilja in spolnih zlorab, ki ne doživijo epiloga v ovadbah in obsodbah, saj je »najprej treba razčistiti primarno kaznivo dejanje (kar običajno traja) in storilcu nato dokazati vedenje, da gre za krivo ovadbo ali pričanje.«

[[povezana02]]

Peščica uničuje otroke

V državnem zboru je v začetku februarja na to temo potekala tudi seja Komisije za človekove pravice, na kateri so poslanci razpravljali o tej problematiki. Ali bo politikom uspelo narediti kaj na tem področju in pohitriti postopke na sodiščih, bo pokazal čas.

»Vsekakor pa morata tako posvet v DZ iz novembra 2024 kot tudi seja Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti DZ prispevati k visoko strokovnemu in hitrejšemu delu vseh služb, ki odločajo o otrocih. To je bil tudi njun namen. Na potezi pa so seveda tudi starši, ki pravde pogosto generirajo zaradi lastne želje po 'zmagi'.«

Nekdanja varuhinja še doda, da če je možen sporazum, bo travm otrok veliko manj in da ne moremo mimo podatka, da se veliko staršev razide sporazumno, peščica pa je takih, ki s postopki uničujejo otroke. »V zvezi, ki se razhaja, je dovolj en tak.«