Gotovo ste že srečali koga, ki vas je sprva popolnoma očaral s samozavestjo in karizmo, a ste kasneje ugotovili, da se za tem skriva nekaj popolnoma drugega. Narcisi so mojstri manipulacije, ki znajo ustvariti popolno podobo uspeha in samozavesti, a v resnici je v ozadju nekaj čisto drugega.

Za narcistično držo je značilno, da išče potrditev, da ga drugi občudujejo ali da on občuduje druge.  

Psiholog Andrej Perko pravi, da živimo v narcistični družbi in da je v vsakem izmed nas nekaj narcističnih lastnosti. Začne se že v otroštvu, ko starši postavijo otroka v središče vsega dogajanja in otrok postane objekt občudovanja. Dodaja, da nekatere narcistične lastnosti same po sebi niso problematične – težava nastane pri patoloških narcisih, ki zaradi svoje osebnostne motnje škodujejo drugim.

»Narcizem ni bolezen, je osebnostna motnja. Ne gre za ego, temveč za fragmentiran 'self'. Ego je osebnostna struktura, ki se oblikuje od rojstva do konca življenja. Narcizem – narcistična drža, se kaže navzven, a v resnici je narcis globoko v sebi podrt, si ne zaupa in se doživlja popolnoma drugače, kot se kaže navzven.«

Ne da se mu pomagati

Narcis po mnenju Perka v odnosih ni konsistenten, ni trden in zapušča.

»Trpi, ker je v okolju nekaj narobe. Prepričan je, da je okolica tista, ki mora poskrbeti zanj. Porazi so zanj boleči. Takšnemu človeku je tudi terapevtsko težko pomagati, saj je bistvo procesa, da se zagleda vase, v svoje travme, spremeni vzorce, a on tega ni sposoben, saj nima kapacitet. Umika se, saj mora biti občudovan – le to ga drži pri življenju. To je psihološka motnja, ki se ji pravzaprav ne da pomagati.«

Perko še pravi, da je v današnjem svetu treba biti pazljiv pri postavljanju diagnoz in da jih je že toliko, da se včasih niti strokovnjaki ne znajdejo več.

Narcizem ne izbira spola

Čeprav velja prepričanje, da za narcistično motnjo trpi več moških kot žensk, Perko pravi, da ne ve, ali to drži.

Pri moških ta motnja pride bolj do izraza, saj živimo v patriarhalni družbi; več moških je namreč na vodilnih položajih, kjer narcistične lastnosti pridejo v ospredje.

»Dajte ljudem oblast v roke in videli boste, kakšni so.«

Biti v odnosu z narcisom je težko. Ženske pogosto ne doumejo, da gre za motnjo in zato težko zapuščajo takšne patološke odnose.

»V takšnem odnosu ženske postanejo bolne, navadijo se na patologijo in naučijo se preživeti. Tudi otrok se nauči na to, da preživi – ali zamrzne ali pa postane problematičen.«

Ženske se znajdejo v takšnem odnosu zaradi vzorca in sporočila iz otroštva.

»Na zunaj je videti drugače, v jedru pa je enako. V ozadju je cela psihološka teorija o tem, zakaj izbiramo partnerje, ki jih izbiramo. Skozi psihoterapevtski proces mora ozavestiti svoje vzgibe izbora partnerja.«

In rešitev?

»Zaljubljenost je občutek, ki mine. Današnja družba je naravnana na to, da ljudje ne gredo v odnos, če niso zaljubljeni, a zaljubljenost je prehodna faza, ki mine in takrat se začne tisto pravo. Potrebna je odločitev za zrel odnos, ki se gradi in zori. Narcisi zdržijo v odnosu le, če so občudovani. Gre za začaran krog. Od narcisov in psihopatov je treba samo bežati, zaključi psiholog.«