Petra Parovel je ime, ki v slovenskem svetu vplivništva pomeni ogromno. Zgovorna in energična Primorka je svojo pot do uspeha začela kot osebna trenerka in zaslovela s pomočjo družabnih omrežij. Poleg zavidljivega števila sledilcev na družabnih omrežjih pa se zadnja leta lahko pohvali tudi z drugimi številkami. Prihodke, ki jih ustvarja z znamko SWY, beleži v milijonih.  

»V primerjavi z letom 2023 so se naši prihodki skoraj podvojili,« pove zadovoljno, ko jo vprašamo, kako se je za njeno podjetje SWY zaključilo poslovno leto 2024.

»Že kot majhna deklica sem si želela biti uspešna, a da mi bo uspelo tako hitro in da bo eskaliralo tako kot je, nismo pričakovali.« 

Ko je pred dvema letoma prvič v ljubljanskem BTC-ju postavila Pop UP trgovino, je vladala takšna evforija, da so jo morali med delovnim časom celo zapreti, da so vzpostavili red in ponovno napolnili police. Zgodba se je ponovila leto pozneje, ko je postavila trgovino še na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču.

Fenomen pajkic

S pajkicami ustvariti več milijonov prihodkov ni kar tako. A SWY niso le pajkice, v njihovi ponudbi so danes namreč tudi poslovna oblačila in oblačila za vsak dan. Uspeh pripisuje vrednotam, ki jih zagovarja njeno podjetje, transparentnosti, velikemu razponu številk, podaljšanim in skrajšanim modelom.

»Pri nas vsak najde nekaj. Vsi se lahko povežejo z našim sporočilom in nam lahko zaupajo.« 

Kljub temu da njena zgodba o uspehu zveni precej enostavna, se je večkrat morala javno soočati tudi z očitki o kraji krojev ali slabih materialih. Da so s kakšnim modelom in izbiro materiala brcnili v temo, ne skriva, pravi, da je to pač del posla in iskanja najboljšega. Pove še, da vse, kar je iz bombaža prihaja iz Turčije, ostalo, kar je iz umetnih materialov, pa prihaja s Kitajske. Kroje oblikujejo sami, saj ima zaposleno oblikovalko.

Negativna plat uspeha

Na družabnih omrežjih je bila soočena tudi z javnim blatenjem. Čeprav je z leti njena koža postala trša, se je v nekem trenutku odločila, da svojo zasebnost umakne iz družabnih omrežij.

»To se dogaja na dnevni bazi, ampak guraš naprej in rasteš. V nekem trenutku, ko je bilo vsega preveč – stres zaradi odgovornosti za podjetje, za zaposlene, družina in potem še skupnost, so naredili svoje, zato sem poiskala tudi strokovno pomoč.«

Slovenska Kardashian

»V marketingu obstaja pravilo MAYA (Most Advanced. Yet Acceptable) – dovolj napreden, a ravno prav sprejemljiv,« pravi slovenski kreativni direktor desetletja, pisatelj in predavatelj Aljoša Bagola.

Parovel je bila po njegovem ob pravem času na pravem mestu, z znamko SWY pa so želeli ljudje dobiti lokalno Kardashian - lokalno znamko, ki ponuja kakovostna in trendovska oblačila.

»Bila je med prvimi vplivnicami in zgodila se je ob pravem času. Uspela je z doslednostjo, kontinuiteto in disciplino pri objavljanju.«

Bagola poudarja, da danes živimo v ekonomiji pozornosti in da je pozornost dragocena valuta. Živimo tudi v času algoritmov, ki nam to pozornost pretkano usmerjajo.

»Mladi iščejo vzore na družbenih omrežjih, kjer so v ospredju predvsem tri kategorije: videz, finance in prehrana. Industrija s področja videza iz dneva v dan raste v nepredstavljive številke. Posamezniki lahko z dobrim poslovnim modelom ustvarijo dobre prihodke. Ena teorija pravi, da je dober poslovni model že, če imaš tisoč privržencev, ki kupijo od tebe vse.«

»Nagovorjene so naše bazične potrebe. Ljudje želijo pripadati, biti del kluba v tej dobi osamelosti in samote, ki jo prinese za sabo individualizem, da si vsaj v nekem delu svojega čutenja in prepričanja del nečesa. To je naš evolucijski vzgib.«

Priklopljeni na steroide

Ker je Parovel ustvarila podjetje, so razkriti tudi njeni prihodki, ki pa jih vplivneži sicer radi skrivajo. Bagola je eden izmed tistih, ki meni, da bi moralo biti to področje bolj regulirano.

»Vsi moramo prikazati prihodke in davke in za tiste, ki delujejo izrazito na spletu, ne bi smelo biti nič drugače.«

Poudari še, da so sodobne tehnologije povzročile, da se ne upošteva več kodeksov in pravil ter da je vse skupaj priklopljeno na steroide, ki mlade silijo, da sebe dojemajo kot telo, ki potrebuje 200 pripomočkov, da je oseba privlačna, da lahko funkcionira in pripada.

 »Ta potreba je v nas tako močna, da smo pripravljeni v to investirati tudi denar, ki ga nimamo, samo za to, da bi se počutili malo bolje. Kriza samopodobe in identitete je epidemična in povzroča velike stiske. Z deregulacijo je vse skupaj blizu katastrofe in ne zavedamo se, da so najbolj pomembna ozemlja v naših glavah.«