Ministrstvo za pravosodje je 7,7 milijona evrov vredno kupnino za stavbo na Litijski cesti v Ljubljani koprskemu poslovnežu Sebastjanu Vežnaverju nakazalo 29. decembra lani, torej le dan po tem, ko je podpisalo pogodbo za nakup objekta. Posel se je nato sprevrgel v afero, ki je odnesla tedanjo pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, prinesla pa kriminalistično preiskavo, v kateri je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) opravil 16 hišnih preiskav na območju policijskih uprav Ljubljana, Koper, Maribor in Novo mesto.

13 oseb so osumili kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti pri nakupu stavbe na Litijski. Gre za protipravno premoženjsko korist v višini 3,4 milijona evrov, je tedaj povedal direktor NPU Darko Muženič.

Do tega zneska so na NPU prišli, ko so izračunali razliko v ceni nepremičnine, po kateri je bila prodana ministrstvu za pravosodje, in ceno, po kateri je bila morebitnim investitorjem pred časom ponujena v enem od nepremičninskih oglasov.

Po letu dni od nakupa stavbe na Litijski je iz več nepovezanih virov slišati, da so v preiskavi ostali le še trije osumljenci.

Na NPU so nam ob preverjanju informacije, da so na njihovem situ ostali le trije osumljenci odgovorili, da v zadevi Litijska vodijo predkazenski postopek, ki ga usmerja pristojno državno tožilstvo. Drugega pa, da zaradi varovanja interesa predkazenskega postopka, ne morejo razkriti.

Primorski podjetnik Sebastjan Vežnaver pravi, da ga na NPU še niso zaslišali, prav tako ni želel komentirati naše zanesljive informacije, da NPU ne more vstopiti v njegov mobilni telefon.

V okviru predkazenskega postopka v zvezi z Litijsko je po naših informacijah preiskovalna sodnica Marjutka Paškulin konec aprila izdala odredbo o preiskavi elektronskih naprav dveh osumljencev. To sta bila podjetnik Sebastjan Vežnaver in Uroš Gojkovič, ki je bil v času ministrovanja Dominike Švarc Pipan v okviru kvote stranke SD imenovan na funkcijo generalnega sekretarja pravosodnega ministrstva.

Kriminaliste so zanimali štirje mobilni telefoni teh dveh osumljencev ter tudi prenosni in tablični računalniki. Policija je želela preiskati, kaj se je na napravah dogajalo od 1. januarja 2023 do 26. februarja letos.

Gojkovič in Vežnaver bi morala po odredbi sodnice omogočiti dostop do naprav, predložiti šifrirne ključe oziroma šifrirna gesla in pojasnila o uporabi naprav, ki so potrebna, da se doseže namen preiskave. Iskati so nameravali dokaze za potrditev suma, da je bila nepremičnina kupljena po bistveno previsoki ceni glede na številne pravne in stvarne pomanjkljivosti ob sodelovanju uradnikov ministrstva za pravosodje.

Preiskovalna sodnica je v odredbi za hišno preiskavo, med katero so odvzeli elektronske naprave, med drugim zapisala, da se vzpostavlja dvom o smiselnosti in ekonomičnosti nakupa. Uroš Gojkovič je po naših informacijah policiji posredoval vsa gesla za vstop v elektronske naprave, Vežnaver pa ne. Zatrdil naj bi tudi, da Vežnaverja ne pozna in da z njim nikoli ni imel nobenih stikov.

Tudi Vežnaverju so bile zasežene elektronske naprave ob marčni hišni preiskavi stanovanjskih in poslovnih prostorov. Vanje je policija vstopila sama, tudi v enega od zaseženih mobilnih telefonov. Med hišno preiskavo so podjetniku sicer zasegli še enega, ki pa ga je uporabljal šele po izteku obdobja, ki ga zajema preiskava. Ker gre za napraden tip I-phona, policija vanj ni znala vdreti. zato je to napravo NPU zapakiral v ovojnico z nalepkami, na katerih so odtisnjeni pečati policije. Kaj se bo dogajalo z napravo, ni znano.

[[povezana]]

Vežnaverjev odvetnik Rok Petrič je NPU poslal dopis, v katerem je zapisal, da policija nima pravne podlage za zadrževanje zaseženega telefona njegovega klienta. Kot pravi zakon o kazenskem postopku, je poudaril, se zasežena elektronska naprava namreč lahko hrani več kot tri oziroma šest mesecev od dneva pridobitve, če je bila naprava uporabljena za izvršitev kaznivega dejanja.

Vežnaverjev odvetnik trdi, da mobilni telefon sam po sebi ni dokaz, direktor Darko Muženič pa odgovarja, da so »podatki na mobilnem telefonu lahko dokaz v morebitnem nadaljnjem kazenskem postopku«.

Kako učinkovit je sploh pri svojem delu NPU, če ne zna vstopiti v telefon?

Ministrstvo za notranje zadeve celovite analize učinkovitosti dela NPU nima. V NSi, ki je pripravila interpelacijo delu notranjega ministra Boštjana Poklukarja, so v njej zapisali, da to kaže »pomanjkanje strateškega nadzora nad delovanjem ključne institucije za boj proti gospodarski kriminaliteti in korupciji.«

V NPU je trenutno sicer zaposlenih 78 ljudi, sistematiziranih pa ima 87 delovnih mest. Tudi v Policijski upravi Ljubljana in Policijski upravi Koper je število zaposlenih prav tako bistveno nižje od števila sistemiziranih mest. V Ljubljani je zaposlenih 42 kriminalistov (od sistemiziranih 64), v Kopru pa le 18 (od sistemiziranih 25).

Kljub bistveno manjšemu številu kriminalistov za pregon gospodarske kriminalitete pa sta policijski upravi Ljubljana in Koper podali več kazenskih ovadb kot NPU, je med drugim zapisano v interpelaciji. Podobno velja za izvedene finančne preiskave po zakonu o kazenskem postopku in zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora – obe policijski upravi sta izvedli bistveno več finančnih preiskav kot NPU, kar še dodatno potrjuje relativno neučinkovitost NPU pri izpolnjevanju njihove osrednje naloge preiskovanja gospodarskega kriminala in korupcije.