Prenovljena spletna aplikacija Erar protikorupcijske komisije ima danes rekorden obisk, ki je posledica novice, da je aplikacija po dolgih letih prenovljena. Na Komisiji za preprečevanje korupcije beležijo več kot 200.000 zahtevkov po podatkih na uro, kar je okoli 50 zahtevkov na sekundo. Za primerjavo - Erar je pred prenovo beležil do 6000 zahtevkov na uro.

Iz Erarja je mogoče, kot je znano, črpati vrsto podatkov – od podatkov o lobiranju, prejemanju daril, nakazilih, pa vse do sprememb premoženjskega stanja, ki jih morajo zavezanci po zakonu sporočati protikorupcijski komisiji.

Iz Erarja je na primer razvidno, da je predsednik vlade Robert Golob  januarja protikorupcijski komisiji sporočil, da se je z njegovim premoženjem v zadnjem letu nekaj dogajalo. Javnost to vidi takole:

Predsednik vlade na naše vprašanje, kaj prijavljene spremembe pravzaprav pomenijo, ne želi odgovoriti, češ da z javnostjo svojih osebnih stvari ne bo delil. Zanimalo nas je, kako ta odgovor komentira predsednik protikorupcijske komisije Robert Šumi.

Na kratko pravi: Za krepitev zaupanja ljudi v vodenje naše države je nujna maksimalna transparentnost.

Tisto, kar je glede sprememb premoženja funkcionarjev javno objavljeno, je torej tudi po prenovljenem Erarju tako okleščeno, da si s temi objavami dejansko ni mogoče veliko pomagati. 

KPK: Kvaliteta podatkov odvisna od transparentnega delovanja zavezancev

Dejansko je to, kar razkriva Erar v veliki meri odvisno od »dobre volje« oziroma transparentnega delovanja zavezancev, ki poročajo protikorupcijski komisiji. V preteklosti se je na primer že izkazalo, da Robert Golob protikorupcijski komisiji ne prijavi vseh svojih pogovorov z različnimi deležniki. Tako je bilo z njegovim srečanjem s češkimi lastniki komercialne televizije PopTV. Ko smo novinarji v Pragi preverjali informacijo o njihovem srečanju z Golobom, so nam jo potrdili in dodali, da si »kot pomemben tuji investitor v Sloveniji skupina PPF prizadeva za odnose z lokalnimi deležniki«.

V kabinetu predsednika vlade pa so tedaj le povedali, da se je Golob s predstavniki čeških lastnikov Pop TV sešel na njihovo željo. 

Za javnost so takšni pogovori pomembni zaradi morebitnega vpliva politike na uredniško politiko televizije, ki ima prek informativnih oddaj pomemben vpliv na volivce. S predstavniki češkega lastnika se je sicer konec leta 2020 v vlogi predsednika vlade srečal tudi prvak SDS Janez Janša, ki pa je o pogovoru z njimi protikorupcijsko komisijo obvestil in je bil kot lobističen stik tudi razviden iz Erarja.  

Pomembno je dejstvo, da tudi danes prenovljeni Erar - prenova je stala 296.623 evrov z DDV - dejansko ne prikazuje vseh transakcij zavezancev.

Primer Železnic

Ob pripravi članka Komu je šef železnic izplačal milijon evrov? decembra lani smo s strani naših virov prejeli dokumente z zneski za svetovanje in pravne storitve pravnika Gorazda Podbevška, ki jih je opravil za skupino Slovenske železnice. Podatke, ki smo jih pridobili, smo skušali preveriti v aplikaciji Erar, vendar jih ni bilo mogoče najti.

Ali je aplikacija sploh relevantna, če družbe, ki bi po zakonu morale posredovati podatke, teh ne posredujejo?     

Na načelni ravni velja, komentira predsednik protikorupcijske komisije Robert Šumi, da bi morale biti transparentne vse transakcije, ki so kakorkoli povezane z javnimi financami.

»Če pa teh podatkov ne pridobimo, jih ne moremo prikazati. To pomeni, da ne vemo, koliko transakcij tudi ta izboljšani Erar ne prikazuje. Sankcij za tovrstne samovoljnosti ni. Rešitev so raziskovalni novinarji in žvižgači, da pristopijo k nam z informacijami. Le tako bomo pripomogli k drugačni oblastniški kulturi in večji transparentnosti.«

Kaj sicer prinaša prenovljeni Erar?

Med ključnimi vsebinskimi, tehničnimi prednostmi novega Erarja je bolj transparenten prikaz sprememb premoženjskega stanja funkcionarjev ter boljši vpogled v lobistične zapise in omejitve poslovanja.

Novi Erar prikazuje v primerjavi s prejšnjo aplikacijo:

1. transakcije fizičnim osebam, če te presegajo 6415 evrov, kolikor znaša bruto plača predsednice Republike Slovenije,
2. vse transakcije (ne glede na višino), pri katerih je iz kode namena razvidno, da se izplačilo nanaša na donatorske, sponzorske, svetovalne pogodbe in druge avtorske ali intelektualne storitve,
3. e-račune proračunskih uporabnikov od septembra 2024 naprej,
4. nakazila v tujino, ko je prejemnik vpisan v Poslovni register Slovenije ali ko gre za nakazila nad bruto plačo predsednice Republike Slovenije,
5. podatke o imenih lobirancev in lobistov (razen ko je lobist zaposleni v interesni organizaciji),
6. podatke o spremembah premoženjskega stanja za določen krog zavezancev, kot to določa zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. 

Prenovljeni Erar pozdravljajo tudi na pravosodnem ministrstvu, kjer ocenjujejo, da bo zmanjšal tudi tveganja za sistemske zlorabe. 

Nekateri objavljeni podatki iz prenovljenega Erarja pa vzbujajo nemalo začudenja. Iz njih je namreč na primer razvidno, da je Gen-i pred državnozborskimi volitvami, ko ga je vodil še Robert Golob, dal neki fizični osebi 130.000 evrov posojila. Nekatere fizične osebe pa so kot dobavitelji Gen-i prejele astronomska plačila - po več sto tisoč evrov in celo več kot 20 milijonov evrov. Na protikorupcijski komisiji pravijo, da se v Erarju ni pojavila napaka, pojasnila Gen-i pa bomo objavili, ko jih bomo dobili.

Iz Gen-i so nam poslali tole pojasnilo: "Pri transakciji dne 28. 3. 2022 v znesku 20 milijonov evrov, ki je v Erarju razvidna kot plačilo fizični osebi, gre za očitno napako v prikazu podatkov na strani izvajalca objave, saj gre za plačilo glavnice za obveznice GE02 Centralni klirinško depotni družbi. Sistem Erar, na katerega delovanje mi nimamo vpliva, v navedeni javni evidenci ni prepoznal navedbe poslovnega partnerja in namena plačila, kot sta sicer pravilno navedena v okviru izvedenega nakazila." Odgovor glede kreditiranja fizične osebe v višini 130.000 evrov pa še čakamo.

Če transakcije Gen-i sicer pogledamo podrobneje, ugotovimo, da je družba fizičnim osebam nakazala skupaj 4.299 zneskov. Nekateri so precej visoki. Našteli smo 89 transakcij, pri katerih zneski presegajo 10 tisoč evrov, 82, pri kateri nakazila fizični osebi presegajo 100 tisoč evrov, pri 67 so višji od 200 tisoč evrov, 36 zneskov presega 500.000 evrov, osem zneskov nakazil pa presega milijon evrov.