Poslanec Gibanja Svoboda Tomaž Lah, ki vodi parlamentarno preiskovalno komisijo za Gen-i, na naša vprašanja ni odgovoril. Po več kot šestih mesecih je za ponedeljek namreč končno sklical drugo sejo preiskovalne komisije, 

ki bo - kot je dejal nekaterim poslanskim kolegom - »končana hitro, saj gre za formalizem.«

Lah ni želel razkriti niti imena strokovnega sodelavca, ki naj bi mu pri delu pomagal. 

Tomaž Lah je v javnosti dokaj neznan poslanec, v politiko pa je prišel iz energetike. Za vodenje preiskovalne komisije, ki dejansko še ni začela zares delovati, prejema višjo plačo. Kot predsednik komisije, je razvrščen v 65. plačni razred in na mesec zato prejema 5.853 evrov bruto osnovne plače. Če komisije ne bi vodil, pač pa bi bil le njen član in ne bi imel funkcij v sklopu zakonodajne oblasti, bi bil uvrščen devet plačnih razredov nižje.

V plači Lahu ta razlika na mesec prinese dodatnih 891 evrov. To pomeni, da je v šestih mesecih (seje komisije ni sklical od septembra lani) za njeno vodenje prejel dodatno skupaj 5.346 evrov bruto.

Pri Lahu smo preverjali, ali drži, da je za strokovnega sodelavca res izbral Tomaža Modica, sicer novinarja portala Necenzurirano. Odgovora nismo dobili.

Omenjeni novinar je za pomoč pri delu druge preiskovalne komisije, ki jo prav tako vodi predstavnik Gibanja Svoboda, od državnega zbora v mandatu Golobove koalicije do februarja letos prejel po podatkih aplikacije protikorupcijske komisije Erar 43.700 evrov.

Dodatki k plači bodo, preiskave pa očitno ne

Za zdaj kaže, da očitno ni velike vneme za preiskovanje morebitnih nepravilnosti v Gen-i, ki ga je vodil Robert Golob pred vstopom v politiko, tudi ne za preiskavo premierjevega zasebnega podjetja Star Solar, ki ima v lasti več sončnih elektrarn ter tudi ne v državnem Borzenu, ki temu podjetju plačuje za storitve, pa zlasti tudi ne za preiskavo morebitnega nezakonitega financiranja Gibanja Svoboda. 

»To je zelo nevaren precedens za delovanje demokracije in vladavine prava v Sloveniji. Parlamentarna preiskava je eno ključnih in redkih orodij zakonodajne veje za nadzor nad izvršno oblastjo in delovanjem državnih institucij. Če vladajoča stranka ali koalicija sistematično onemogočata to preiskavo, s tem spodkopavata svojo kredibilnost in zlorabljata oblast. Osebno razmišljam o pozivu k bolj korektnemu vodenju parlamentarne preiskave, vendar se bom o tem moral posvetovati s članicami in člani kolegija državnega sveta oziroma z vsemi državnimi svetnicami in svetniki.« Tako komentira dejstvo, da se preiskava ni premaknila s točke nič predsednik državnega sveta Marko Lotrič.

Državni zbor je namreč to parlamentarno preiskovalno komisijo lani maja na izredni seji moral ustanoviti, saj je odreditev parlamentarne preiskave zahteval državni svet. 

Koalicija tako preiskovanja z manevri ni mogla več preprečiti. Je pa komisija sestavljena tako, da imata v njej večino stranki Gibanja Svoboda in SD, Levica pa se je odločila, da v njej ne bo sodelovala.

V komisiji zdaj prav tako ne sodeluje SDS, kjer napovedujejo, da se tudi ponedeljkove seje ne bodo udeležili. Zakaj ne? Člani iz vrst SDS so lani junija zahtevali zaslišanje 70 prič, med drugim predsednika komisije Tomaža Laha in štirih drugih članov iz Svobode, ker jih ocenjujejo za nujne priče v zadevi Gen-i in Star Solar. Ti tako ne bi smeli več sodelovati pri delu komisije, vendar se z njihovo zahtevo ni zgodilo nič, zato so se v SDS odločili, da pri delu komisije ne bodo sodelovali.

Na prvi redni seji komisije septembra lani je Tomaž Lah vztrajal, da se na temelju zahteve SDS (še) ne bo izločil in bo komisiji predsedoval še naprej. Vmes je poklical odvetnika Blaža Kovačiča Mlinarja, da bi preveril zakonitost zahteve SDS, ki pa se na koncu za sodelovanje s komisijo ni odločil. 

Več o pričakovanem novem manevru zavlačevanja pri delu komisije bo znano v ponedeljek.