Avgusta in septembra lani so številni tisti, ki so dobili covid, tožili o visoki vročini, ki kar ni hotela pasti, kašlju in vsesplošni oslabelosti. Ker so mnogi od njih to bolezen že preboleli in bili cepljeni, so se čudili trdovratnosti simptomov. Spraševali so se, če morda ne razsaja nova, hujša različica virusa.

Iz podatkov je kasneje postalo jasno, da je zdravstvene težave najverjetneje povzročila podrazličica omikrona, imenovana XEC. Junija lani so jo najprej zaznali  v Nemčiji, nato v Združenem kraljestvu, ZDA, na Danskem in v drugih državah.

Ob tem je zanimivo, da so slovenski mediji 16. septembra lani poročali, »da na seznamu (pod)različic, ki jih zaznavajo v Sloveniji in ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), podrazličice XEC še ni«.

V istem času (18. septembra 2024) pa je britanski Independent poročal, »da so bile v Sloveniji zaznane visoke stopnje okuženosti z različico XEC, ki da jo je vsebovalo več kot 10 odstotkov vzorcev«.

V tujini vedeli, katera podrazličica covida razsaja v Sloveniji, pri nas pa ne

Kako je torej možno, da so britanski novinarji o prisotnosti omenjene podrazličice v Sloveniji vedeli več od nas, sploh, ker je bila linija XEC - po pojasnilih Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), umeščena pod VUM (Variant Under Monitoring) šele z dnem 24. september 2024.

»Takrat so se posodobile sheme tipizacije, kar je omogočilo, da XEC identificiramo v vseh vzorcih, ki so bili analizirani po tem datumu.«

Na NLZOH so pojasnili še, da podatkovne baze za nazaj ne posodabljajo ob vsaki nadgradnji sheme, saj bi to pomenilo konstantno spreminjanje podatkov vsaj na nivoju podrazličic.

‍»Lahko pa seveda na osnovnih podatkih (nukleotidnih zaporedjih) z novo shemo tipizacije naredimo analize za nazaj, ko za to obstajajo razlogi ali interes in s tem seveda zaradi spremenjene sheme tipizacije tudi identificiramo nove variante. Ob določitvi nove VUM različice XEC smo z retrogradno analizo predhodno analiziranih sevov ugotovili, da se je varianta XEC v vzorcih, ki smo jih analizirali na NLZOH, prvič pojavila že konec julija in v treh vzorcih v avgustu.«

Kot je razvidno iz članka, objavljenega v britanskem mediju, so tam podatke o prisotnosti različic po svetu črpali iz portala povezanega z bazo GISAID. Vanjo se nalagajo tudi vsi slovenski podatki v obliki nukleotidnih zaporedij, kar predstavlja osnovni vir informacij za tipizacijo in spremljanje različic virusa na globalni ravni.

Poročanje Independenta je bilo torej podatkovno izjemno dobro podprto.