Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek gre torej v drugi poskus iskanja ponudnika za nadgradnjo železniškega vozlišča Jesenice. Potem ko ji je 11. marca letos spodletelo, da bi projekt izvedlo podjetje Riko, ki je v lasti enega premožnejših Slovencev Janeza Škrabca, je 17. aprila DRSI objavil novo naročilo. 

Država je v prvem razpisu za projekt predvidela 126 milijonov evrov, med tem ko je Riko kot najcenejši ponudil okoli 170 milijonov evrov, v pogajanjih pa to ceno znižal le za nekaj milijonov evrov.

Nižja vrednost ponudbe, ker je država občutno znižala tudi obseg del

Ob bežnem pregledu novega javnega naročila za izgradnjo jeseniškega vozlišča je najbolj vidna sprememba cena, ta se je v primerjavi s prvim razpisom znižala z 126 milijonov evrov na 120 milijonov.

Skladno z razpisno dokumentacijo javnega naročila je najvišja dopustna vrednost ponudbe 120.655.737,70 evra brez DDV, so zapisali na DRSI. 

In zakaj je prišlo do znižanja cene naročila?

Znižanje vrednosti ponudbe je bilo mogoče doseči zaradi zmanjšanja obsega del, nas opozorijo sogovorniki iz gradbenih krogov, ki še razmišljajo, ali bi se na razpis prijavili.

To nam potrdijo tudi na DRSI, ki v imenu države vodijo že drugi poskus izvedbe razpisa na Jesenicah:

»V objavljeno javno naročilo nista vključeni dve novi postajališči (postajališče Plavž in končno postajališče Hrušica). Gre za postajališči primestnega značaja. Ker je treba javna sredstva uporabljati zelo gospodarno, bomo nujnost upravičenosti teh postajališč še enkrat proučili z vidika javnega potniškega prometa.« 

Poteza ministrice Bratušek vzbuja več vprašanj

Praktično nespremenjena cena ob občutno zmanjšanem obsegu del bi lahko prinesla več konkurence, nam povedo strokovnjaki za javna naročanja, vendar ob tem opozorijo, da bo opravljeno tudi manj del, zato se najprej zastavlja vprašanje o gospodarnosti države.  

Zakaj je država zdaj zadovoljna z zmanjšanim obsegom del? Je bilo v prvem razpisu predvideno nepotrebno delo ali pa se država odpoveduje dodatnim delom, da izbranemu gradbincu zagotovi višjo ceno? 

Država je, ker ni mogla dvigniti vrednosti naročila, zmanjšala obseg del. Vprašanje pa je, kdo je na škodi. Izbrani gradbinec gotovo ne, saj bo plačan toliko kot v prvem krogu, le da bo opravil manj del, so jasni naši sogovorniki iz gradbenih krogov. 

Dokler ne zmaga pravi? 

Več naših virov nam je potrdilo tudi, da »zopet« intenzivno potekajo pogovori, da bi posel na Jesenicah dobilo podjetje Riko Janeza Škrabca. Ti naj bi se začeli takoj po propadlem razpisu marca, saj naj bi se po njihovem mudilo. Volitve so namreč pred vrati. 

Izbor gorenjskega podjetnika v prvem krogu je sicer nekoliko presenečal, saj gre za inženirsko podjetje brez ustreznih referenc za gradnjo železniških tirov, a te bi mu zagotovile Slovenske železnice preko hčerinske družbe SŽ-ŽGP, ki pa se na razpis niso želele prijaviti. Uradno zaradi zasedenosti z drugimi projekti. 

Modus operandi največjih gradbenikov 

Manjši gradbeniki nas opozarjajo na vse bolj evidentni modus operandi največjih gradbenikov na slovenskem trgu. V zadnjem času sta se po njihovem razvila dva modela dogovorne ekonomije, ki vztrajno onemogočata pravo konkurenco. Na razpis se prijavi zgolj en ponudnik, preostali, ki imajo reference ter znanje in bi tako lahko ustvarili konkurenco, pa se prijavijo kot podizvajalci prijavitelja. Naročnik tako nima izbire, konkurence ni, tako tudi nižjih cen ni mogoče doseči. In drugi model, poleg enega prijavitelja se z nedopustno visoko ponudbo prijavi še en gradbenik, da navidezno ustvari konkurenco.  

Rok za oddajo ponudb za nadgradnjo jeseniškega vozlišča je 19.maj 2025. Za izvedbo projekta so zagotovljena tudi evropska sredstva iz Instrumenta za povezovanje Evrope v višini 56,56 milijona evrov, zato projekt spremlja tudi evropsko tožilstvo.