Politika
Predsedničino trgovanje z desnico
Pri naslednjih kadrovskih predlogih, ki jih v državnem zboru pričakujejo od predsednice države, opozorila pred »višinsko boleznijo«, za katero naj bi zbolela.
V političnem zakulisju po neuspehu predsednice Nataše Pirc Musar s predlaganim kandidatom za novega guvernerja Banke Slovenije potekajo priprave na nov preizkus njene politične spretnosti in državniške modrosti. Tokrat je ob guvernerju na vrsti še varuh človekovih pravic; gre za trši oreh, kot je bila zgodba s pogorelim Tonetom Ropom. Za varuha človekovih pravic mora namreč predsednica poiskati tudi podporo zunaj leve vladne koalicije. S čim bi jo lahko dobila?
V poslanskih klopeh po tem, ko je predsednica pogorela s Tonetom Ropom, ki ga je v državnem zboru za guvernerja podprlo le 24 poslancev, kritično ocenjujejo, da se bo morala predsednica zdaj sprijazniti z dejstvom, da je brez dogovora s politiko, obsojena na neuspeh. To velja tako za nov predlog za vrh Banke Slovenije, kot tudi za kandidata za varuha človekovih pravic.
V državni zbor bo za to funkcijo po naših informacijah poslala seznam treh kandidatov, ki jih je izbrala izmed dvanajstih prijavljenih kandidatov -in sicer Katarino Bervar Sternad, direktorico Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, Miho Lobnika, zagovornika načela enakosti ter Simono Zavratnik s Fakultete za družbene vede.
Če nihče od njih ne bo dobil dovolj podpore poslancev, bo v naslednjem koraku predsednica poiskala drugega kandidata oziroma kandidatko.
Za varuha človekovih pravic bo morala iskati podporo tudi zunaj vladne koalicije, saj za njegovo izvolitev potrebuje najmanj 60 glasov poslancev, ki jih koalicija Roberta Goloba nima.
Nataša Pirc Musar je s svojim ravnanjem v zadnjem času, tako ocenjuje vse več sogovornikov, pokazala, da je zbolela za »višinsko boleznijo«. Brez političnih izkušenj, zaradi neupoštevanja nasvetov (zato so jo že zapustili nekateri izkušeni sodelavci), pa mestoma tudi zaradi ne vedno nujnega javnega komentiranja aktualnih zadev, je pripeljalo do tega, da je pred dnevi govorila pred napol prazno veliko dvorano državnega zbora. Kot smo pisali, je bila namreč ob poslanski skupini SDS ob njenem nagovoru načrtno odsotna tudi vlada.
[[povezana]]
Pri predlogu novega varuha človekovih pravic bo torej potrebno trgovanje z desnico
Ker na sodelovanje s poslansko skupino SDS ne more računati, bo skušala poiskati glasove pri krščanskih demokratih. »V NSi smo se vedno pogovarjali s predsednikom republike glede vseh imenovanj. Od njega pa je odvisno ali upošteva naše nasvete,« pravi prvak NSi Matej Tonin. Z glasovi koalicije, nekaj glasovi NSi, odpadniki SDS z Anžetom Logarjem na čelu, predstavnikoma manjšin ter samostojno poslanko Mojco Šetinc Pašek bi predsednica lahko zagotovila postrebno podporo novemu varuhu.
.. in kakšen je načrt?
V njenem uradu skopo odgovarjajo, da se bo »predsednica v nadaljevanju postopka sestala z vodji vseh poslanskih skupin, nato pa bo predlog za imenovanje poslala v državni zbor.« Predsednica bo v državni zbor v prvem koraku v začetku prihodnjega leta poslala seznam več kandidatov za novega varuha človekovih pravic, v morebitnem drugem pa bo stavila na svojega izbranca in javnega poziva zainteresiranim ne bo ponovila.
In kako bi lahko k podpori enega izmed njih prepričala (vsaj del) poslanske skupine NSi?
Ena od možnosti, ki jo preigravajo v njenem uradu, je trgovanje s kandidatom za ustavnega sodnika; prihodnje leto namreč poteče mandat podpredsednici ustavnega sodišča Špelci Mežnar ter Marku Šorliju.
V zameno za sodelovanje pri podpori varuhu bi se tako predsednica lahko odločila, da kandidate za nove ustavne sodnike poišče na desnici. Ustavno sodišče pa tako tudi ideološko nekoliko uravnoteži. Med kadri NSi, ki so si želeli na ustavno sodišče je na primer Janez Pogorelec, član izvršilnega odbora stranke. Omenja se vnovič tudi Janez Kranjc, eden vidnejših pravnih strokovnjakov pri nas, ki uživa velik ugled tudi v mednarodnih pravnih krogih, h kandidaturi pa ga je v preteklosti že povabil nekdanji predsednik Pahor.
Uravnoteženje ustavnega sodišča je pred časom predlagal tudi Matevž Krivic, nekdanji ustavni sodnik, ki je ocenil, da bi moralo ustavno sodišče razsojati najtežje ustavne spore tako, da bi se politične in ideološke napetosti v družbi zmanjševale in ne zaostrovale.
»Našizacija in vašizacija« ustavnega sodišča je namreč očitna, po njegovem pa bi bilo modro preprečiti politično in medijsko bitko za ustavno sodišče, preprečiti »našizacijo« organa namenjenega skupnemu dobremu.
Krivic je v razmislek o tem, objavljenem v Delu, kot primer navedel Nemčijo. Leta 1949 so uvedli ustavno sodišče z osmimi sodniki ter sprejeli nikjer zapisani »tihi« politični dogovor takratnih dveh političnih grupacij – »črne« CDU/CSU in »rdeče« SPD, – da bodo pri volitvah ustavnih sodnikov v parlamentu vedno štiri od teh osmih mest »rezervirana« za »črne«in štiri za »rdeče« sodnike.
Razmerje sil na slovenskem ustavnem sodišču je trenutno v škodo »desničarjev«.
Pahor kritičen do naslednice
Ravnanje Nataše Pirc Musar je v nedavnem pogovoru za nacionalni radio sicer kritiziral njen predhodnik Borut Pahor, ko je ocenil, da mora sama s svojim delovanjem poskrbeti, da si zagotovi spoštovanje. Predsednica si po njegovem ruši avtoriteto.
Pahor je bil med svojima dvema predsedniškima mandatoma sicer tudi sam deležen številnih kritik.
»Ko je šlo za imenovanja, sem imel dobre odnose s poslanskimi skupinami kljub kritikam, da preveč upoštevam njihova mnenja. Ampak, pri kadrovskih odločitvah, ko predsednica republike predlaga kandidatke ali kandidate, državni zbor pa jih izvoli ali ne, gre za vzajemno odgovornost. Lahko vztraja, a če nima podpore v parlamentu, kandidati za določene funkcije ne bodo izvoljeni, kar bi sčasoma privedlo do nezaupanja pri kandidaturah, lahko pridemo do institucionalnega deficita, ko bodo položaji ostajali prazni,« je opozoril. To se po njegovem lahko zgodi predsednici, če v kratkem ne bo našla načina, da to nezaupanje preseže, tako na relaciji do predsednika vlade kot do poslanskih skupin.