Milović je bil 14. aprila 2023 spoznan za krivega pomoči h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Poleg leta in pol zapora so mu izrekli še stransko denarno kazen. Avgusta lani je odšel za zapahe, a so ga po dobri polovici leta izpustili. 

[[povezana]]

Vrhovno sodišče je namreč 27. marca 2025 ugodilo njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti, saj je bila v njegovem primeru kršena pravica do naravnega sodnika.

Upokojitev sodnice ne more biti nepredviden dogodek niti ne gre za izjemen primer

O predlogu za alternativno prestajanje kazni odloča predsednik senata oziroma sodnik posameznik, ki je izdal sodbo na prvi stopnji, saj je sodnik, ki odloča o tem z obsojencem oziroma njegovimi osebnimi okoliščinami seznanjen že iz predhodnega postopka. Če sodnik, ki je izdal sodbo na prvi stopnji, o predlogu za izvršitev kazni zapora ne more odločati, o tem predlogu odloča zakoniti zastopnik v skladu s pravili Zakona o sodiščih (ZS) in Sodnega reda.

A v Milovićevem primeru je Vrhovno sodišče ugotovilo, da se je Sodni red napačno razlagal:

»V obravnavanem primeru, ko se je sodnica, ki je izdala sodbo, s katero je bil obsojenec spoznan za krivega upokojila (besedo upokojila smo na tem mestu dodali sami, ker je v sodbi očitno pomotoma izpadla, op. p. - glejte jedro sodbe spodaj), zadeva ne bi smela biti predodeljena v odločanje vodji oddelka na podlagi letnega razporeda dela sodnikov oziroma na podlagi 165. in 166. člena Sodnega reda, temveč na podlagi splošnih določb 16. v zvezi s 15. členom ZS oziroma v skladu z abecednim redom začetnic priimkov sodnikov, ki je podrobno določen v določbi 156. člena Sodnega reda.«

Upokojitev sodnika namreč po mnenju vrhovnih sodnikov ni mogoče šteti za nepredvideno odsotnost (165. člen Sodnega reda) oziroma za izjemen primer (166. člen), zato bi morali spoštovati bodisi Zakon o sodiščih ali pa Sodni red.

Od Milovićevih pritožb do zanj trenutno ugodnega razpleta

Spomnimo. Okrožno sodišče je 5. februarja 2024 zavrnilo Milovićev predlog, da bi se mu zaporna kazen nadomestila z delom v splošno korist oziroma da bi med prestajanjem zaporne kazni še naprej delal in prebival doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna. 

Milović se je na to odločitev pritožil. V začetku junija 2024 ga je višje sodišče zavrnilo, zato je moral v zapor, a je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Pri tem se je med drugim skliceval, da mu je bila pri odločanju o predlogu za alternativno izvršitev kazni zapora kršena pravica do zakonitega oziroma naravnega sodnika. 

Vrhovni sodniki so mu pritrdili. Razveljavili so pravnomočni sklep, s katerim mu je bila zavrnjena možnost prestajanja alternativne kazni.

Zadevo so vrnili sodišču prve stopnje v ponovno odločanje pred zakonito določenim sodnikom, ki bo moral upoštevaje ustavno zagotovljena jamstva poštenega postopka ponovno odločiti o zadevi in izdati obrazložen sklep.

Odločanje o alternativnem načinu izvršitve kazni zapora ne predstavlja zgolj administrativno procesnega oziroma tehničnega opravila, temveč gre za vsebinsko odločanje, ki vpliva na način uresničevanja številnih obsojenčevih ustavnih in konvencijskih pravic, so zapisali vrhovni sodniki v svoji sodbi.