
Gospodarstvo
Aktualno
Ribič bi 90 milijonski posel dal CGP-ju Darija Južne. Stroka opozarja, odločitev bi bila nezakonita.
Pridobili smo vsebino pritožbe zoper odločitev Darsa. Ta po izgradnji nove poslovne stavbe želi, da bi CGP dobil tudi projekt širitve avtocestnega pasa na Lukovici.
Ponudbo za izgradnjo projekta vzdrževalnih del na odsekih Domžale-Šentjakob, Šentjakob-Ljubljana ter priključka Šentjakob in Sneberje so 18. februarja oddali trije ponudniki:
Dars je izbral najugodnejšega ponudnika, to je CGP Novo mesto, ponudbo Gorenjske gradbene družbe pa zavrnil kot nedopustno, saj je presegla naročnikova sredstva, ki so ocenjena na 93,5 milijonov evrov.
To je že drugi večji projekt, ki naj bi ga za Dars pod vodenjem Andreja Ribiča gradil CGP Darija Južne, prvi je bila izgradnja nove poslovne stavbe, ki se je z aneksi podražila z 20 milijonov na 28 milijonov evrov oziroma za 40 odstotkov.
Sprememba cene po oddaji ponudbe
Že pogled na prvo stran odločitve (spodaj), pod katero se je podpisal predsednik uprave Darsa Andrej Ribič, kaže, da se je vrednost izbranega ponudnika spremenila od oddaje ponudbe, ko je znašala 80.786.926,61 do izbire 80.789.626,61.
Vrednost se je spremenila za 2700 evrov.

Pritožnik: Naročnikova odločitev je neupravičena in nezakonita
Po naših informacijah se je prav zaradi spremembe cene na odločitev Darsa pritožil drugo uvrščeni Mapri Proasfalt.

Naročniku očita, da je popolnoma nepravilno obravnaval napako ponudnika v predračunu, in jo štel kot računsko napako, čeprav za to niso bili podani zakonski pogoji, niti pogoji, ki jih je naročnik sam določil v razpisni dokumentaciji.
Ponudnik je namreč napačno in nepravilno izpolnil predračun, so zapisali.
Pod postavko Prevozi, razprostiranje in ureditev materiala je naročnik jasno navedel, da mora biti Cena odkupa z negativnim predznakom. Ponudnik pa je v nasprotju z določili razpisne dokumentacije izpolnil s pozitivnim predznakom.

Ponudnik je torej kršil navodila naročnika, a ga ta ni izločil, opozarja pritožnik. Zaradi napačne navedbe predznaka, pa je prišlo do napačne oziroma višje vrednosti ponudbe. Pritožnik pri tem izpostavlja, da je kakršnokoli poseganje v ceno na enoto mere po roku za oddajo ponudbe skladno z zakonom o javnem naročanju (ZJN-3) izrecno prepovedano. 89. člen ZJN-3 sicer omogoča dopolnitev ali popravek očitne računske napake, vendar pri tem ne sme priti do spremembe vrednosti ponudbe brez DDV na enoto, še dodajajo v Mapri Proasfalt.
DARS: Gre za računsko napako
V Darsu pojasnjujejo, da je strokovna komisija, ki je pri svojem delu neodvisna, v skladu z razpisnimi pogoji za ekonomsko najugodnejšo ponudbo izbrala ponudnika CGP, d. d., Novo mesto + POMGRAD d. d., Murska Sobota.
Pri izbranem ponudniku je bila ugotovljena računska napaka, zato je bil ponudnik v skladu s 7. odst. 89. člena ZJN-3 in Navodili ponudniku pozvan k popravku računske napake. Izbrani ponudnik je s popravkom soglašal.
Ker predrevizijski postopek še poteka, drugih podrobnosti trenutno ne morejo komentirati.
Nekdanja predsednica DKOM-a: To ni računska napaka, ponudba CGP Darija Južne je nedopustna
Ker gre za napako, ki tudi ob spremembi cene, ne bi vplivala oziroma spremenila vrstnega reda izbire, še vedno je namreč najugodnejši CGP Novo mesto, naslednji pa je dražji za skoraj 4 milijone evrov, smo se za mnenje o konkretnem primeru obrnili na dva strokovnjaka s področja javnega naročanja.
Prva predsednica Državne revizijske komisije (Dkom), zdaj odvetnica, Marija Bukovec Marovt je po pregledu primera jasna:
V postopkih javnih naročil velja, da lahko naročnik izbere le dopustno ponudbo. To je ponudba, ki v celoti izpolnjuje naročnikove zahteve iz razpisa. V konkretni zadevi gre ugotoviti, da ponudnik ni sledil jasni zahtevi naročnika v postavki ponudbenega predračuna N 2 13 111, kjer je bilo določeno »cena odkupa mora biti z negativnim predznakom«. Upoštevajoč prakso Dkom v zvezi z očitnimi napakami in ravnanjem naročnika v konkretni zadevi, napake tudi ni mogoče opredelili kot očitne. O računski napaki lahko govorimo le, če gre za napako pri osnovnih računskih operacijah, kamor pa vpisa cene v nasprotju z navodili naročnika, ni mogoče uvrstiti.
Njeno mnenje potrdi in nadgradi tudi strokovnjak ter predavatelj s področja javnih naročil, ki pa ne želi biti imenovan. Takole pojasni:
V danem primeru ni dvoma, da ne gre za računsko napako, saj napaka ni nastala v neustrezni računski operaciji, ampak v neustrezno podani ceni, ki je torej podana v nasprotju z zahtevami razpisne dokumentacije. Za računsko napako bi šlo, če bi cena bila vpisana v znesku -1350,00 EUR, formula naročnika pa bi vrednost 1350,00 EUR pomotoma prištela, namesto odštela.
ZJN-3 sicer tudi za primere, ko obstoji napaka v predračunu in ne gre za računsko napako, omogoča odpravo le te, vendar bi moralo iti za očitno napako. To pomeni, da bi jo bilo mogoče zaznati takoj in da bi bilo mogoče objektivno ugotoviti, kaj je bil namen ponudnika.
Strokovnjak sklene, v konkretnem primeru ni mogoče trditi, da je bil namen ponudnika namesto 1350,00 EUR podati ceno -1350,00 EUR in posledično zakon odprave takšne napake res ne dopušča. Sprememba cene iz 1350,00 EUR v -1350,00 EUR je sprememba cene na enoto in tukaj moram pritrditi pritožniku in predvidevam, da obstoji zelo realna verjetnost uspeha pred Državno revizijsko komisijo, še dodaja pravnik.
Dars mora pritožniku odgovoriti do 2. aprila. Če bo pritožbo zavrnil, se bo pritožnik po naših informacijah obrnil na Državno revizijsko komisijo.