Izbruh tega do zdaj neznanega vulkana je bil eden najmočnejših v 19. stoletju, saj je v stratosfero izpustil toliko žveplovega dioksida, da so se povprečne letne temperature na severni polobli znižale za približno 1 stopinjo Celzija. Dogodek se je zgodil v zadnjih vzdihljajih male ledene dobe, enega najhladnejših obdobij na Zemlji v zadnjih 10.000 letih. Mala ledena doba naj bi trajala med letoma 1550 in 1880.

Čeprav je bilo znano leto tega zgodovinskega izbruha, pa lokacija vulkana do zdaj nikoli ni bila razkrita. Raziskovalci so to uganko nedavno rešili z vzorčenjem ledenih jeder na Grenlandiji, kjer so skozi plasti jeder raziskovali izotope žvepla, zrna pepela in drobne koščke vulkanskega stekla, odložene med letoma 1831 in 1834.

Z uporabo geokemije, radioaktivnega datiranja in računalniškega modeliranja za mapiranje poti delcev so znanstveniki povezali izbruh iz leta 1831 z vulkanom v severozahodnem Tihem oceanu, poroča revija Proceedings of the National Academy of Sciences.

Po analizi je bil skrivnostni vulkan Zavaritskii (tudi Zavaritsky) na otoku Simushir, ki je del arhipelaga Kurilski otoki, območje, o katerem se prepirata Rusija in Japonska. Pred ugotovitvami znanstvenikov je bil zadnji znani izbruh Zavaritskija v letu 800 pr. n. št..