Najnovejša raziskava Slovensko javno mnenje (SJM) razkriva pomemben premik v dojemanju delovanja demokracije v Sloveniji. Pogledali smo, kako so o zadovoljstvu z demokracijo odgovarjali anketirani pred dvema letoma in kaj pravijo zdaj.

Številke iz SJM kažejo, da se razkorak med ljudmi in demokratičnim sistemom poglablja. Zakaj je tako, smo vprašali tri nekdanje politike, za komentar pa smo prosili tudi Gibanje Svoboda, ki med svojimi največjimi dosežki navaja prav »vrnitev v normalnost«, vlada Roberta Goloba pa da je »z odločnostjo, sodelovanjem in vizijo v treh letih naredila več kot vse vlade skupaj v zadnjih 20 letih«.  

Kaj kažejo številke

Poglejmo najprej dejstva, ki jih razkriva SJM. Leta 2022 je bila povprečna ocena zadovoljstva z delovanjem demokracije 4,79 na lestvici od 0 do 10. Dve leti pozneje je ta ocena padla na 4,38.

Čeprav se razlika zdi majhna, pa po mnenju analitikov nakazuje resno in vztrajno nezadovoljstvo, ki postaja sistemsko.

Najbolj raste število izrazito nezadovoljnih. Leta 2022 je delovanje demokracije z ocenami med 0 in 2, torej nezadovoljstvo, izražalo 15,6-odstotka vprašanih, leta 2024 pa že 22,9-odstotka.

Delež odgovorov »izredno nezadovoljen » se je v dveh letih skoraj podvojil, in sicer je s 4,9% zrasel na 8,8 %. Po drugi strani se znižujejo tudi pozitivne ocene. Leta 2022 je 33 odstotkov vprašanih, stanje oziroma zadovoljstvo z demokracijo ocenilo s 7 ali več, leta 2024 pa 29,7-odstotka.

Delež odgovorov »izredno zadovoljen« ostaja nizek: v letu 2022 je znašal 1,3-odstotka, v najnovejši raziskavi pa 1,5-odstotka.

Hkrati se zmanjšuje tudi delež sredinskih ocen; leta 2022 je odgovor "niti zadovoljen niti nezadovoljen" izbralo 21,2-odstotka vprašanih, v najnovejši raziskavi pa 18,4-odstotka.

Gibanje Svoboda: Demokracija nikoli trdnejša

Največja koalicijska stranka Gibanje Svoboda meni, da demokracija po njihovi zaslugi deluje bolje kot kadarkoli prej. »Slovenija je v letu 2024 dosegla pomembne premike na številnih področjih. Uvrstili smo se med deset najbolj varnih držav na svetu. Na indeksu svobode medijev smo napredovali s 54. na 42. mesto. Z izenačitvijo pravic istospolnih in raznospolnih parov smo utrdili načelo enakosti. Sprejeli smo zakonodajo, ki ščiti žvižgače v javnem in zasebnem sektorju ter jim omogoča varno prijavo kršitev brez strahu pred povračilnimi ukrepi. Okrepili smo tudi varstvo osebnih podatkov in državljanom omogočili vračilo kazni, izrečenih na podlagi neustavnih odlokov prejšnje vlade.

Na indeksu zaznave korupcije smo dosegli 60 točk, kar pomeni napredek za 4 točke in šest mest višje uvrstitve – trenutno zasedamo 36. mesto med 180 državami.« Ob tem še dodajajo, da poleg vsega urejajo tudi začasne ukrepe za reševanje kadrovskih in prostorskih težav v zaporih.

Slavko Gaber: Ljudje negotovi, manjka jim stabilnosti 

Stanje je za Info360 komentiral nekdanji minister LDS Slavko Gaber, ki meni, da bi morali rezultate postaviti v širši evropski kontekst: »Za boljše rezultate bi bilo potrebno primerjati z zadovoljstvom v ostalih evropskih državah. Mi imamo na delu marsikje težave z delovanjem demokracije, in šele v tej luči bi lahko zares ugotovili, kaj se pravzaprav dogaja.«

Ob tem opozarja, da upad zaupanja kaže na globljo negotovost, saj se v trenutni politični realnosti krepijo relativno ekstremne linije. Prav tako pa ni več političnih figur, ki bi nastopale z zmernostjo in jasno usmerjenostjo k skupnemu dobremu. Po njegovem mnenju ljudje izgubljajo občutek varnosti in stabilnosti.

»Zgubili smo še nekoga, ki je bil eden izmed redkih stabilizatorjev tega prostora – Papež Frančišek. V politiki manjka ljudi, ki bi razumeli, da je bolje iskati odgovore, ki koristijo ljudem, ne pa nastopati z ekstremnih in nerazumnih pozicij.« 

Za Gabra je ključno, da se politiki začnejo vračati k temelju demokracije – iskanju rešitev za ljudi, ne zase. »To se tiče politike celotnega sveta, ne le Slovenije. In dokler bo politika usmerjena predvsem v lastno korist, bo negotovost med ljudmi samo še naraščala.«

Dimitrij Rupel: Kritični ljudje nimajo več dostopa

»Demokracija pomeni kritično udeležbo večine ali tako rekoč vseh ljudi pri vladanju/politiki. V zadnjih letih je nastal vtis, da »nezanesljivi« in kritični ljudje nimajo dostopa do (vplivnejših) položajev v državi, na sodiščih, v medijih, v gospodarstvu, zdravstvu, kulturi...,« pa ocenjuje nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Poudarja, da so se v zadnjih letih zgodili ukrepi, ki so po njegovem mnenju izključevali vse več državljanov iz aktivnega sodelovanja v demokraciji. Pri tem se sklicuje tudi na osebne izkušnje v diplomaciji in pri sodelovanju z novo ministrico za kulturo.

»Navsezadnje smo bili vsi, ki smo imeli karkoli opraviti z osamosvojitvijo, presunjeni zaradi ukinitve Muzeja osamosvojitve, proslavljanja Jugoslavije in celo Rusije; zaradi zanemarjanja nacionalnih interesov pa tudi osebne integritete,« opozarja.

Janez Podobnik: Manjkajo vrednote in meritokracija

Nekdanji politik SLS Janez Podobnik izpostavlja, da Sloveniji manjkajo ključni elementi zdrave družbe.

»Države in družbe napredujejo takrat, ko imajo vključujoče institucije, jasne vrednote in meritokratske elite – torej voditelje, ki so izbrani na podlagi sposobnosti, ne pripadnosti. V Sloveniji žal vse to močno primanjkuje.« 

Po njegovem mnenju to neposredno vpliva na zaznavanje demokracije med prebivalci, kar potrjujejo tudi podatki. »Ker nismo več sposobni doseči soglasja o tem, kakšno družbo si želimo, ključni podsistemi še naprej delujejo v smeri ohranjanja dediščin socializma – kar nas ne vodi naprej, ampak zadržuje v preteklosti. Posledice? Ne bodo dobre,« sklene svoje razmišljanje.