V sredo so se na rektoratu v Ljubljani še zadnjič soočili trije kandidati za rektorja Ljubljanske univerze. Za funkcijo, ki ne prinaša le ugleda, temveč tudi veliko odgovornost se potegujejo trije kandidati. Aktualni rektor Gregor Majdič, ki prihaja z veterinarske fakultete, si želi ponovni mandat. Njegovi protikandidatki pa sta nekdanja dekanja ekonomske fakultete Metka Tekavčič in farmakologinja Irena Mlinarič Raščan.

Kje je mesto ljubljanske univerze, kakšen je njen položaj v družbi, kako učinkovita je in po kom se zgleduje, so bila le nekatera vprašanja, ki so jih gosti na soočenju zastavili.

Ljubljanska univerza na lestvicah precej zdrsnila

Center za ocenjevanje najboljših univerz na svetu (CWUR) je Univerzo v Ljubljani leta 2018 uvrstil na 370. mesto, lani pa je zasedla 441. mesto.

Ljubljanska univerza velja za eno najbolj pomembnih institucij v državi, rektorsko funkcijo pa nekateri celo postavljajo ob bok najvišjim državnim funkcionarjem. Univerza v Ljubljani združuje 26 rednih članic (23 fakultet in tri akademije).

Leta 2023 je imela 6.891 zaposlenih in 37.402 vpisanih študentov, letni prihodek Univerze v letu 2023 je znašal skoraj 500 milijonov evrov.

Stomilijonski projekti

Rektor največje Univerze v državi je eminenca, ki uživa velik ugled. Glede na to, da plača ni bistveno višja od plače rednega profesorja, pa po mnenju naših virov iz akademskih krogov zaslužek ni glavna motivacija za kandidaturo.

Medtem ko so redni profesorji razvrščeni na plačni lestvici od 44. do 54. razreda, rektor ljubljanske univerze spada v 64. plačni razred, kar ga uvršča ob bok najvišjim funkcionarjem. Za primerjavo, ministri spadajo v 65. plačni razred.

Rektor vodi, zastopa in predstavlja univerzo, upravni odbor, v katerem je devet članov, pa odloča o zadevah gospodarske narave in skrbi za nemoteno delovanje univerze. Gre za pomembno funkcijo, ki je tudi močno prepletena s politiko. Naši sogovorniki pomen politike in prepletenosti vidijo predvsem v investicijskem smislu. Univerza se namreč z gradnjami fakultet loteva milijonskih projektov, ki jih sama ni zmožna finančno pokriti, zato potrebuje podporo države, ministrstev in evropski denar.

Trenutno sta v gradnji kampus medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in nova veterinarska fakulteta v Ljubljani. Projekta sta sofinancirana v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, v skupni vrednosti 124,3 milijona evrov, od tega 101,8 milijona iz proračuna EU v okviru Načrta za okrevanje in odpornost ter 22,5 milijona iz proračuna Republike Slovenije.

Pomen denarja za raziskovanje

Čeprav je večji del razreza denarja znan že vnaprej, pa je v povezavi z delitvijo denarja za raziskovanje po mnenju naših sogovornikov ključno, kdo bo sedel na vrh rektorata.

Volitve bodo potekale 2. aprila, če bo treba, bo dva tedna kasneje še drugi krog. 

Rektor se voli po dvokrožnem in neposrednem sistemu, zanj lahko kandidirajo redni profesorji, ki so na univerzi zaposleni za polni delovni čas. Volitve se izvedejo elektronsko, z uporabo digitalne identitete univerze. Volilno pravico imajo sicer vsi zaposleni na univerzi in študenti, pri čemer imajo njihovi glasovi različno vrednost. Skupini študentov in strokovnih delavcev imata vsaka po 20 odstotkov vseh glasov, visokošolski učitelji, znanstveni delavci ter visokošolski in raziskovalni sodelavci pa prispevajo 60 odstotkov glasov.

Kdo so kandidati?

Aktualni rektor Gregor Majdič prihaja z veterinarske fakultete. Očitajo mu, da skuša centralizirati univerzo, po drugi strani pa padajo očitki, da je ravno zaradi svoje razdrobljenosti univerza neučinkovita. Nekateri zaposleni menijo, da se je premalo angažiral in ni dovolj sodeloval pri prenovi plačne reforme, prav tako se čudijo njegovemu povezovanju z afriškimi univerzami, saj so prepričani, da bi se morali povezovati z boljšimi, ne pa biti 'najboljši v izbrani družbi'. Kritiki še ocenjujejo, da pod njegovim vodstvom univerza ni bila slišana.

Tudi statistika ni na strani aktualnega rektorja. V več kot stoletni zgodovini Univerze v Ljubljani se je zgodilo le enkrat, da je bil aktualni rektor ponovno izvoljen. Dvojni mandat med letoma 1998 in 2005 je odvodil le Jože Mencinger.

Irena Mlinarič Raščan je med vsemi tremi javnosti precej neznana. Prihaja s fakultete za farmacijo. Očitajo ji povezavo s centri moči na desni strani – njen mož je namreč poklicni diplomat Stanislav Raščan, veleposlanik v Bratislavi. Na funkcijo ga je imenovala Janševa vlada leta 2022. V javni predstavitvi je med drugim dejala, da je ljubljanska univerza na lestvicah vrednotenja prenizko, da je treba braniti ugled in da Ljubljano prehitevata tako Zagreb kot Beograd. 

Med kandidati je v javnosti gotovo najbolj znana nekdanja političarka in dekanja ekonomske fakultete. Metka Tekavčič je bila od 1992 do 2013 v Mestnem svetu občine Ljubljana, leta 2010 je s podporo SD kandidirala tudi za ljubljansko županjo. Leta 2013 je postala dekanja ekonomske fakultete, njen mandat pa je zaznamovala afera v zvezi z izplačevanjem dodatkov za stalno pripravljenost, ki jih je sicer uvedel njen predhodnik Dušan Mramor, a je Tekavčič te dodatke zagovarjala. Zadeva se je več let vlekla na sodišču, septembra 2024 pa je bila na sodišču oproščena obtožb o zlorabi položaja.

Afera je po njenem mnenju nastala v političnih krogih, sledil je medijski linč, ki pa je po njenem škodoval najbolj ugledu Univerze v Ljubljani in njenim članicam. V kampanjo za njeno izvolitev so se aktivno vključili predstavniki študentov, ki naj bi skušali nagovoriti študentsko volilno telo.