Do porasta prijav zaradi sumov nepravilnosti je prišlo, ko je UKC maja 2023 vzpostavil institut Zaupnika za prijavitelje nepravilnosti. Z njegovo uvedbo so zaznali rast števila prijav sumov nepravilnosti. Največ denarja so za detektivske storitve  porabili v letu 2024, kar 104.153,25 evra.

»Vsako prijavo nepravilnosti obravnava Služba za korporativno varnost UKC Ljubljana in jo v skladu s pristojnostmi preišče. V nekaterih primerih je potrebna tudi storitev detektivske agencije. Zoper ugotovljene kršitve so nato sproženi ustrezni ukrepi,« pojasnjujejo na UKC.

Podatki o detektivskih storitvah na UKC Ljubljana razkrivajo, da se kontrola zaposlenih iz leta v leto povečuje. Za detektivske storitve - bolniške odsotnosti, potne stroške in vročitve - so najeli dve agenciji Detekta in Detektiv24.

Na ministrstvih detektivskih storitev praktično ne uporabljajo

Medtem ko v največji zdravstveni ustanovi, v kateri je zaposlenih več kot 8.500 ljudi, z detektivi prežijo nad prekrškarje in jih tudi ustrezno sankcionirajo, pa je situacija v državni upravi pravo nasprotje.

Kabinet predsednika vlade in ministrstva detektivov, ki bi preverjali bolniške odsotnosti ali potne stroške zaposlenih, ne uporabljajo. V minulih štirih letih so z namenom vročanja detektive najeli le na treh ministrstvih: ministrstvu za pravosodje, ministrstvu za infrastrukturo in ministrstvu za javno upravo. Vsako je za te storitve porabilo okoli sto evrov.

Na RTV Slovenija zaposlene nadzirali v izjemno majhnem obsegu

V javnem zavodu, ki zaposluje okoli 2100 zaposlenih, so za vse detektivske storitve od leta 2021 do 2024 najemali zgolj eno agencijo, Detektivsko varnostno agencijo, ki se je pred tem imenovala Dvagencija d.o.o.. Razlogi za najetje detektiva so bili osebne vročitve, preverjanje bolniške odsotnosti in stalnega naslova.

V obdobju od 2021 – 2024 so za vse te postopke agenciji skupaj plačali 7. 467 evrov.

Zakaj nadzora zaposlenih na ministrstvih ni?

Primer UKC kaže, da do kršitev prihaja, zato nas je zanimalo, kako je mogoče, da na podoben način zaposlenih ne nadzirajo na ministrstvih ali pa na RTV Slovenija.

Dekan ljubljanske fakultete za javno upravo Mirko Pečarič pravi, da so razlogi najverjetneje bolj ali manj subjektivne narave.

»Lahko pa je razlog tudi v 33a. členu Zakona o javnih uslužbencih.«

Na ta člen je opozorila tudi Kramberger. V njem namreč piše, da mora predstojnik pred začetkom izvajanja nadzora  javnega uslužbenca najprej opozoriti, da obstajajo razlogi za sum o zlorabi ter mu omogočiti, da se o tem izjasni.

To pomeni, da se javnega uslužbenca pred izvajanjem nadzora dejansko o tem obvesti.

Nad zlorabe s preventivo

Predsednica detektivske zbornice Slovenija Tina Kramberger pojasnjuje, da je poslovna skrivnost, kdo so njihove stranke oziroma naročniki, a drži, da ni toliko povpraševanja po njihovih storitvah s strani ministrstev, kot je povpraševanja na strani gospodarstva. Meni, da je to predvsem odvisno od vodstva.

»Primer UKC kaže, da do kršitev prihaja, da vodstvo nanje z nadzori opozarja in da se jih trudijo odpraviti,« pojasnjuje Kramberger.

Pove še, da so sumi njihovih naročnikov, če preverjajo kršitve z naslova bolniških odsotnosti ali nadzora potnih stroškov, pogosto utemeljeni. Izvajajo tudi preventivne in rutinske nadzore.

»Če zaposleni vedo, da bo vsakih nekaj mesecev nadzor, potem ni toliko zlorab.«

Kaj pa v gospodarstvu?

Pošta Slovenije, Lek, Triglav in Krka podatkov o najemanju detektivskih storitev ne razkrivajo – pravijo, da gre za poslovno skrivnost. V družbi Petrol pa nadzor izvaja zaposleni detektiv, ki ima ustrezno licenco.