Gorenjska železnica: civilne iniciative opozarjajo na »več sto milijonov vrženih skozi okno«

V petek se je iztekla ponovna javna objava predloga državnega prostorskega načrta (DPN) za nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj/Naklo. Medtem ko ministrstvo za okolje in prostor postopek ocenjuje kot ustrezen in transparenten, strokovnjaki in civilne iniciative opozarjajo na po njihovem mnenju nepremišljene rešitve, uničevanje prostora in nesmotrno porabo javnega denarja.

Načrtovana železniška proga med Ljubljano in Naklim kar čez dvorišča zasebnih zemljišč

Sandra Hanžič

5. september 2026

Fizikalne nelogičnosti

»Vprašajmo se, ali je 5 minut za 8 vlakov na dan vrednih pol milijarde evrov (čez palec)? Pa poleg tega rušenja hiš, izredno velikih posegov v krajino, zaprtja vodnih virov, uničenja kmetijskih zemljišč. Namreč, če bi odstopili od zahteve po hitrosti 160 kilometrov na uro, bi lahko dosegli dvotirnost ter s tem taktnost primestnega prometa z vzporednim drugim tirom, za katerega je zemljišče že rezervirano. S tem bi bile zadovoljene vse zahteve primestnega javnega prevoza ter potrebe tovornega prometa,« poudarja dr. Andrej Brodnik.

Zahtevana hitrost, tako univerzitetni profesor in član iniciative Okolju prijazen tir, izhaja iz evropske uredbe, ki opredeljuje tehnične pogoje za (razširjeno) jedrno omrežje. Vendar na obravnavanem odseku ni potrebe po njej, zato postanejo tudi vsi posegi nepotrebni ter cena bistveno nižja, ugotavlja. Svoja opažanja je strnil v analizi, ki so jo lahko preberete tukaj.

Primestni potniški vlaki zaradi kratkih medpostajnih razdalj (med 2,3 in 4,5 kilometra) fizikalno ne morejo voziti s hitrostjo 160 km/h. Vlak za pospeševanje do te hitrosti in zaviranje potrebuje vsaj tri kilometre; za ekonomično vožnjo bi morala biti postajališča narazen vsaj od 6 do 8 kilometrov, pravi.

Prepričan je, da načrtovalci občanom prodajajo lažne novice glede hitrosti in namembnosti proge. Celoten projekt pa je zasnovan na vprašljivem elaboratu iz preteklosti ter zastareli odločbi o okoljski presoji iz leta 2016, ki še ni predvidevala nobenih predorov, vkopov ali prečkanj vodnih virov, kot načrtujejo zdaj.

Progi po uničeni pokrajini

Pred časom je bila v javnosti predstavljena tudi ideja DPN za povezavo od Ljubljane do letališča Jožeta Pučnika, s čimer smo dobili dve progi iz Ljubljane do Kranja – eno, ki poskuša slediti obstoječi trasi, kar zahteva obsežna zemeljska dela in drugo, ki po geografskem položaju dovoljuje velik krivinski lok ter posledično visoke hitrosti, opisuje dr. Brodnik. 

»Če bosta investiciji šli naprej, se bomo pogovarjali o več sto milijonih vrženih skozi okno zaradi delnega pogleda namesto celovitega, o uničeni pokrajini ter o zamujeni priložnosti za okrepitev javnega prevoza, « še dodaja.

S pomisleki se strinja dr. Jože Duhovnik iz civilne iniciative Občanom in okolju prijazna železnica, ki opozarja, da načrtujejo predrago varianto po tretjino novi trasi med Naklom in Ljubljano, čez deset let pa nam bodo isti strokovnjaki ponujali hitro progo med Naklom in Ljubljano v koridorju avtoceste.

Prikaz trase gorenjske železnice.

Po njegovih napovedih bomo imeli tako v letu 2045 hitro progo v podaljšku od Jesenic-Naklo do Ljubljane in primestno progo po obstoječi trasi med Kranjem in Ljubljano z uničeno krajino, postajami sredi polja in hitrostnim profilom do 160 km/h, čeprav primestni vlaki ne bodo prekoračili hitrosti 110 km/h.

»In kdo takšno rešitev predstavlja državljanom? To pa je vprašanje za strokovno razpravo in ne javno obravnavo, kjer se razlagalci pod resnimi obrazi smejijo postavljenim vprašanjem prizadetih in zgroženih občanov, s kakšno lahkoto svinjajo po njihovih parcelah, medtem ko parcele Slovenskih železnic na obstoječi trasi ostajajo v njihovi lasti. Torej gre za strokovno posiljevanje s klasičnim razlastninjenjem v korist navidezne države zato, da se bodo kasneje parcele prodajale prijateljem Železnic.«

Na udaru pitna voda, kmetijska zemljišča in – parkirišča

Obsežne pripombe k nadgradnji gorenjske proge je prav tako zbrala Civilna iniciativa Občanom in okolju prijazna železnica (CI OPŽ), v kateri je sodeluje dr. Duhovnik in ki jo je podpisi podprlo že več kot 3.500 občanov.

Zaprosili so za predstavitev strokovnih predlogov, pozvali k preverjanju alternativne železniške trase ob avtocesti, ki bi lahko povezovala tudi letališče, opozorili na odvzem kmetijskih zemljišč, poseke gozdov, fragmentacijo prostora ter približevanje železnice stanovanjskim objektom. Izpostavili so še tveganja za pitno vodo.

V Šentvidu na nogah: zbirajo se podpisi proti izgubi 60 parkirišč

Brigite Ferlič

15. september 2026

Načrti so razburili tudi prebivalce Šentvida nad Ljubljano, ki so se združili v skupnost stanovalcev Hafnerjeve ulice ter pripravili enotno izjavo in pripombe, ki so jih posredovali pristojnim. Eno so pripravili lastniki parkirišč, ki se čutijo najbolj opeharjene, saj jih skoraj gotovo čaka razlastitev.

Pri njeni pripravi so odkrili precej nepravilnosti; med drugim bi država morala narediti prometno študijo, prav tako je pomanjkljivo in zastarelo okoljsko poročilo, umanjka pa tudi skrb za požarno varnost in intervencijsko pot, nam je povedala Barbara Reya.

Na Hafnerjevi ulici v Šentvidu je 48 lastniških parkirnih mest, ki jih kmalu – če bo država sledila previdenem načrtu – ne bo več. Foto: bralec

Doslej so zbrali nekaj več kot 600 podpisov proti odvzemu parkirišč, če bo država vztrajala pri tem, pa bodo vložili tožbo, napoveduje Reya.

V nabiralniku približno 50 pripomb

Na pristojnem ministrstvu pojasnjujejo, da so v času javne objave, ki je trajala dlje od zakonsko predpisanega roka, prejeli približno 50 vprašanj, predlogov in pripomb, večino v zadnjih dneh javne objave. Velik del se nanaša na vpliv načrtovanih ureditev na posamezna zemljišča ob območju DPN. Vse pripombe, vkjučno z opozorili glede posegov v zemljišča, vplive na okolje in prometno ureditev, bodo pregledali skupaj z investitorjem in projektanti, napovedujejo.

»Dokler obravnava vseh pripomb ni zaključena, se do predlogov oziroma morebitnih sprememb načrtovanih rešitev ne moremo opredeljevati. Stališča do pripomb bodo po zaključeni obravnavi javno objavljena v prostorskem informacijskem sistemu.«

Po usklajevanjih in pridobitvi ustreznih mnenj bo pripravljen končni predlog državnega prostorskega načrta, predlog uredbe pa posredovan vladi. Ta bi jo lahko sprejela že v začetku leta 2027, napovedujejo.

Hkrati opozarjajo, da to še ne pomeni začetka gradnje. Sledijo priprava projektne dokumentacije, ureditev zemljiškopravnih razmerij in pridobitev gradbenega dovoljenja. Te aktivnosti so v pristojnosti investitorja – Direkcije RS za infrastrukturo, zato smo jih vprašali, ali drži, da primestni vlaki zaradi kratkih razdalj ne bodo vozili 160 km/h, ter ali so preučili alternativo načrtovani progi. Odgovorili nam bodo v prihodnjih dneh.

Občani so o tem neuspešno spraševali že na javni predstavitvi načrtov v Šentvidu, pravi dr. Brodnik, ko jih je zlasti zanimalo, koliko in kateri vlaki bodo brzeli po njej.