Kako je Janez Janša razdelil resorje in česa še nekaj časa ne bo vedel?

»Država brez vlade tako ali drugače trpi,« je ocenil prvak SDS Janez Janša, a po drugi strani je po njegovih besedah ob sestavljanju koalicije bolj pomembno, da je »stvar trdna«. Še bolj pomembno po njegovem pa je, da vedo, v kakšne vode se sploh spuščajo, zato ne mislijo hiteti.

Dogovarjanja glede ministrskega razreza so po neuradnih informacijah doslej prinesla naslednje: 

Demokrati.Anžeta Logarja naj bi dobili tri mininstrstva.

Skupni listi NSi, SLS in Fokus naj bi pripadla štiri ministrstva in resor za zamejce in Slovence po svetu.

SDS-u naj bi pripadlo sedem ministrstev, in sicer za finance, zunanje zadeve, notranje zadeve združeno s področjem javne uprave, pravosodje, izobraževanje, demografijo, družino in socialo ter ministrstvo za okolje, pri čemer po neuradnih informacijah še ni jasno, ali bosta v novi vladi tudi Aleš Hojs, medtem ko naj bi bila gotova ministrska kandidata dva - Andrej Šircelj za finance, Zvonko Černač pa naj bi - kot so mediji že poročali - prevzel okolje in prostor. Skoraj gotovo bo minister za zunanje zadeve Tone Kajzer. Zakulisna usklajevanja vstopajo v odločilno fazo, predvidoma v četrtek naj bi bil dogovor dokončen.

Ob 11.uri se začne izredna seja, na kateri bo državni zbor odločil o predlogu sprememb zakona o vladi, ki ga je predlagala SDS. Po tem naj bi stranka potencialnim koalicijskim partnerjem, ki bodo ta zakon podprli, poslala izhodišča koalicijske pogodbe. 

Neznani učinki plačne reforme 

Janša je tudi poudaril, da država pred sestavo prihodnje koalicije nujno potrebuje realno oceno stanja slovenskih javnih financ. Pa jo lahko dejansko dobi? Za zdaj kaže, da ne. 

Na ministrstvo za javno upravo smo vprašali, ali so že pripravili analizo učinkov plačne reforme. Neuradno je namreč slišati, da je dosedanje uresničevanje plačne reforme stalo precej več od predvidenega.

Konkretnega odgovora nismo dobili, na ministrstvu sicer vztrajajo, da neposredni finančni učinek plačne reforme še vedno znaša cca. 1,4 mrd evrov, kolikšen pa je znesek, ki presega to številko, ne odgovorijo. 

Po besedah naših virov iz vlade se pri snovanju reforme in izračunih posledic plačne reforme ni dalo natančno predvideti, koliko bo med drugim »super nadur« (plačane so več kot navadne nadure), koliko bo pospešenih napredovanj, nekaj izračunov pa je bilo narejenih na podcenjenih predpostavkah.

Do minulega ponedeljka je sicer odhajajoči minister za finance Klemen Boštjančič dal rok za pripravo zakonskih predlogov za varčevanje. Kot je povedal, se jih je odzvalo nekaj, natančnega števila ministerstev, ki so pripravili varčevalne predloge, pa ni navedel. Prav tako ne, kolikšen je znesek varčevanja iz njih. Tako je znano le, da je varčevalne ukrepe pripravil ZZZS, in sicer v višini 84,9 milijona evrov. 

Na finančno ministrstvo smo zato znova vprašali, koliko ministrstev se je odzvalo zahtevi po ukrepih za zmanjšanje porabe, katere ukrepe so predlagali ter ali jim je ministrstvo za javno upravo že posredovalo oceno stroškov iz naslova plačne reforme ter za koliko se je ta povečala glede na planirane stroške. Odgovora nismo prejeli. 

Nekdanji dolgoletni finančni minister in guverner Mitja Gaspari je medtem za Delo že ocenil, da je težava zdaj podobna, kot je bila s t.i.Virantovo plačno reformo. »Problem s tokratno rastjo plač v javnem sektorju je zelo podoben kot ob Virantovi reformi plačnega sistema, ki se je izkazala za napako ... Za javni sektor bi bilo treba upočasniti predvideno prilagajanje, saj bi morale plače rasti počasneje od produktivnosti,« je komentiral.

Simič: pomembni bodo primopredajni zapisniki

Davčni strokovnjak Ivan Simič je prepričan, da bi morala nova vlada posebno pozornost nameniti primopredajnim zapisnikom odhajajočih ministrov, predvsem pa, da je pomembno, kaj bosta v primopredajni zapisnik zapisala minister za finance Klemen Boštjančič in minister za javno upravo Franc Props. 

Simič je na omrežju X zapisal, da bo po zamenjavi vlade treba ugotoviti začetno stanje, ga predstaviti javnosti, ugotoviti odgovorne osebe in začeti urejati državo. 

Primerjava primopredajnih zapisnikov odhajajočih ministrov in morebitno naknadno ugotovljeno drugačno dejansko stanje bi seveda pomenilo ponarejanje listin z vsemi posledicami, ki izhajajo iz tega kaznivega dejanja. 

Po nekaterih ocenah bo nova vlada potrebovala približno dva meseca, da bo lahko ugotovila dejansko stanje oziroma kakšna je zapuščina vlade Roberta Goloba. Pri tem bo morala pomagati proračunska inšpekcija in posamezni notranji nadzori. 

Ministra Boštjančiča pa stanje slovenskih javnih financ ne skrbi.

»Številke niso katastrofične, kar pa ne pomeni, da se ni treba resno lotiti odhodkov in jih znižati povsod tam, kjer se to da, predvsem pa tam, kjer so narasli. Stroški dela so najbolj zrasli na področju šolstva in zdravstva, in sicer v tistem delu, ki je v rokah predstojnikov. Tukaj je povišanje z naskokom največje, še vedno pa prehitro rastejo stroški za zdravstvo,« je povedal minuli teden za Odmeve Televizije Slovenija.

Posebej pa je omenil tudi stroške potniškega prometa, ki so dosegli 360 milijonov evrov; po njegovih besedah gre za brezplačne vozovnice za upokojence ter v subvencionirale vozovnike za dijake.