Izvolitev sodnikov je treba umakniti iz državnega zbora

Parlamentarna mandatno-volilna komisija je danes odrekla podporo kandidatu za vrhovnega sodnika na vrhovnem sodišču Borisu Gabrijelu Hrovatu.

Za je glasovalo pet opozicijskih poslancev, proti je bilo devet poslancev SDS, Resnice, Demokratov ter NSi, SLS, Fokus. Končno odločitev bo sprejel državni zbor, predvidoma na redni oktobrski seji. Komisija tudi ni podprla treh drugih predlogov.

»Sodni svet z resno zaskrbljenostjo in začudenjem ugotavlja, da mandatno-volilna komisija na današnji seji ni podprla treh predlogov za izvolitev na sodniška mesta in enega predloga za imenovanje na mesto vrhovnega sodnika, pri tem pa poslanci, ki predlogov niso podprli, za svojo odločitev niso podali nobenih razlogov ali pojasnil,« se je odzval sodni svet, ki ga vodi Urška Kežmah.

Vsi predlogi sodnega sveta so bili pripravljeni na podlagi zakonito izvedenih postopkov ter strokovno, skrbno in obsežno obrazloženi. Sodni svet v celoti spoštuje pravico poslancev, da o predlogih odločajo samostojno in po svoji presoji. Vendar pa je prav tako upravičeno pričakovati, da so razlogi za odločitve, s katerimi se zavrne strokovno utemeljene predloge ustavnega organa, javno predstavljeni in argumentirani, poudarja v svojem odzivu.

Neodvisno in samostojno sodstvo je eden temeljnih stebrov ustavne demokracije. Zato je pri odločanju o predlogih za imenovanja na sodniška mesta še posebej pomembno, da so odločitve sprejete na pregleden in argumentiran način. Le tako je mogoče krepiti zaupanje javnosti v delovanje institucij, zagotavljati spoštovanje načel pravne države ter ohranjati ustrezno ravnovesje med vejami oblasti.

Sodni svet opozarja, da odločanje o sodniških imenovanjih brez javno predstavljenih razlogov predstavlja zaskrbljujoč in precedenčen odmik od standardov transparentnega in odgovornega delovanja demokratičnih institucij. Od nosilcev javnih funkcij pričakuje spoštovanje najvišjih standardov pravne kulture in institucionalne odgovornosti, ki so bistveni za delovanje demokratične države in ohranjanje zaupanja javnosti v sodstvo ter druge veje oblasti.

Neodvisno sodstvo je eden od temeljev vsake demokratične ureditve, zadostno število sodnikov pa državljanom omogoča učinkovit dostop do sodnega varstva. 

Vrhovno sodišče zaskrbljeno

Zaradi dogajanja na seji komisije so presenečenje in zaskrbljenost izrazili tudi na vrhovnem sodišču. »Ob tem še posebno skrb zbuja dejstvo, da so člani komisije o tem odločili brez razprave, torej ne da bi podali kakršnakoli pojasnila ali argumente za svojo odločitev.«

Vrhovno sodišče ob tem izpostavlja, da so bile nesporne strokovne reference kandidatov za sodnike in kandidata za imenovanje na mesto vrhovnega sodnika potrjene tudi s strani sodnega sveta kot strokovnega organa, katerega temeljna naloga je varovanje samostojnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti, skrbi pa tudi za zagotavljanje kakovosti dela sodišč in za izbiro najprimernejših kandidatov za sodniško funkcijo.

Zato si je še toliko težje razložiti, kaj je večino članov komisije prepričalo, da ni podprla predlaganih kandidatov s preverjenimi strokovnimi referencami, ki so nujne za kakovostno opravljanje zahtevne in odgovorne sodniške funkcije. Na tem mestu zato na vrhovnem sodišču izražamo veliko zaskrbljenost, saj bi tudi ob popolnem spoštovanju pravice poslancev do avtonomnega odločanja po svoji vesti in presoji vseeno upravičeno pričakovali vsaj tehtno pojasnilo, zakaj so bili zavrnjeni strokovno podprti predlogi sodnega sveta glede kandidatov.

Ob tem vrhovno sodišče izpostavlja še, da gre pri kandidatu za imenovanje na mesto vrhovnega sodnika Borisu Gabrijelu Hrovatu, ki trenutno vodi kazenski oddelek na ljubljanskem višjem sodišču, za sodnika s skupaj več kot 19 leti izkušenj s sojenjem v kazenskih zadevah in izjemnimi referencami na svojem področju. Poleg tega pri imenovanju sodnika Hrovata ne gre samo za načelno vprašanje glede imenovanja, ampak tudi za reševanje konkretne kadrovske stiske na kazenskem oddelku vrhovnega sodišča, ki je kadrovsko podhranjen. 

Neodvisno sodstvo je eden od temeljev vsake demokratične ureditve, zadostno število sodnikov pa državljanom omogoča učinkovit dostop do sodnega varstva. 

Ob vsem skupaj ni odveč spomniti, da se vrhovno sodišče že dalj časa zavzema za umik izvolitev in imenovanj sodnikov iz državnega zbora, kar je tudi sicer praksa v praktično vseh drugih državah Evropske unije.