Vrhovno sodišče stopilo v bran potrošniku s posojilom v švicarskih frankih. Foto: Freepik
Pomembna zmaga potrošnika s posojilom v švicarskih frankih
Vrhovno sodišče: Ne moreš izgubiti pravice, preden sploh veš, da jo imaš.
Vrhovno sodišče je odločilo, da pri posojilih v švicarskih frankih zastaranje zahtevkov potrošnika praviloma začne teči šele, ko je pravnomočno ugotovljena ničnost pogodbe oziroma ko se potrošnik lahko jasno seznani z nepoštenostjo pogojev. Banka lahko dokazuje, da je potrošnik to vedel že prej, vendar mora to konkretno dokazati. V obravnavanem primeru ji to ni uspelo, zato je sodišče potrdilo ničnost pogodbe in vračilo preplačil ter zavrnilo revizijo banke.
Ključno pravno vprašanje v postopku je bilo, kdaj lahko začne teči zastaralni rok za vrnitveni zahtevek zaradi nične posojilne pogodbe v švicarskih frankih, ki je posledica nepoštenega pogoja v potrošniški kreditni pogodbi - ali že med trajanjem posojilnega razmerja ali šele kasneje.
Vrhovno sodišče je poudarilo, da zastaranje potrošniku ne sme onemogočiti učinkovitega uveljavljanja pravic in da mora potrošnik imeti realno možnost, da se seznani s tem, da je bila pogodba nepoštena, ter z njenimi posledicami.
V obravnavanem primeru je bilo posojilo sklenjeno leta 2005, do sodnega spora pa je prišlo leta pozneje. Čeprav je banka trdila, da » prepozno je, zastaralo je,« pa je vrhovno sodišče odločilo v prid posojilojemalcu. Po mnenju sodišča potrošnik prej ni imel realne možnosti vedeti za nepoštenost.
Banka mora tako v dotičnem primeru vrniti potrošnikova preplačila, revizija banke pa je bila zavrnjena.
Banke sicer še vedno lahko rečejo, da je potrošnik vedel, da gre za tvegano posojilo, vendar morajo to dokazati s konkretnimi dejstvi. Trditev torej ni dovolj.
O posojilih v švicarskih frankih bo govor tudi na jutrišnji seji ustavnega sodišča, kamor so se obrnile številne banke.
