»V razmerah dolgih čakalnih dob in pomanjkanja zdravnikov si zdravstveni sistem ne more privoščiti nepotrebnih organizacijskih omejitev, ki otežujejo delo že usposobljenih zdravnikov,« so že pred časom zapisali v Koordinaciji zdravniških organizacij, Mladih zdravnikih Slovenije in sindikatu Praktik.um. Foto: STA
Interventni zakon odpravlja Golobovo reformo, bodo čakalne vrste krajše?
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije prinaša ukrepe tudi na področje zdravstva. Glavnina le teh je usmerjena na novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo je sprejela Golobova vlada in je povzročila veliko zmede, zaradi neustavne razmejitve javnega in zasebnega pa tudi odhode izkušenih zdravnikov. Zdaj želi Janševa vlada te zadeve urediti, a je deležna kritik prav s strani strank, ki so povzročile, da so se razmere v zdravstvu poslabšale. Bo za paciente v primeru, da bo interventni zakon sprejet, bolje?
Gibanje Svoboda je v komunikacijski strategiji glede referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) odločilo, da bodo o spremembah, ki se obetajo na področju zdravstva, ljudi nagovarjali s sporočili, kot so:
»To je začetek konca javnega zdravstvenega sistema«, »privatizacija in amerikanizacija sta že napovedani«, »čakajo nas doplačila in zmanjševanje košarice pravic«, »kdo bo poskrbel za terminalne rakave bolnike in za ponesrečence«.
Spremembe, ki jih prinaša ZIURS lahko glede na zapise v komunikacijski strategiji po mnenju Gibanja Svoboda, povečajo odhajanje zdravstvenega kadra v zasebni sektor in oslabijo zdravstvene zavode.
Je »strašenje« upravičeno?
Za začetek se spomnimo, kako se je vlada pod vodstvom Roberta Goloba, prvaka Gibanja Svoboda, odrezala pri urejanju področja zdravstva. Sprejela je novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je med drugim sprožila val odhodov zdravnikov iz javnega zdravstva. Z omenjeno novelo so zdravnikom, zaposlenim v javnem sektorju, prepovedali opravljati delo pri čistih zasebnikih, zato so se nekateri izjemno izkušeni specialisti odločili zapustiti javno zdravstvo. Med drugimi tudi maksilofacialni kirurgi.
Ustavno sodišče je decembra 2025 ugotovilo, da novela zakona o zdravstveni dejavnosti glede opisanega omejevanja dela zdravnikov ni skladna z ustavo. Zakonodajalcu je naložilo, naj protiustavnost odpravi v enem letu (najkasneje do 26. decembra 2026), zadevo pa je vrnilo na staro ureditev.
To protiustavnost se je zdaj Janševa vlada odločila urediti s 33. členom ZIURS. Z njim bi torej spremenila 53.b člen zakona o zdravstveni dejavnosti in znova uvedla ureditev, ki je veljala pred novelo prejšnje vlade. Če bo zakon na referendumu zavrnjen, tudi ta rešitev ne bo začela veljati.
Poleg tega zakon o referendumu in ljudski iniciativi določa, da državni zbor eno leto po referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.
Pri Svobodi se torej zdaj sprenevedajo, ko opozarjajo pred povečanjem odhajanja kadra v zasebni sektor, saj so tako stanje povzročili prav sami.
Bo odhajanj iz javnega zdravstva po sprejemu interventnega zakona res še več?
Koordinacija zdravniških organizacij, Mladi zdravniki Slovenije in sindikat Praktik.um podpirajo predlagane spremembe zdravstvene zakonodaje, ki bi odpravile nekatere omejitve pri delu zdravnikov. Opozarjajo, da bi lahko spremembe omogočile delovanje več ambulant, povečale število zdravstvenih obravnav in pomagale zadržati izkušene zdravnike v sistemu.
Zdravniške organizacije so v skupnem sporočilu poudarile, da mora biti pri presoji zdravstvenih rešitev v ospredju predvsem vprašanje, ali bodo pacienti zaradi njih lažje in hitreje prišli do obravnave.
»V razmerah dolgih čakalnih dob in pomanjkanja zdravnikov si zdravstveni sistem ne more privoščiti nepotrebnih organizacijskih omejitev, ki otežujejo delo že usposobljenih zdravnikov,« so že pred časom zapisali v Koordinaciji zdravniških organizacij, Mladih zdravnikih Slovenije in sindikatu Praktik.um
Zdravniške organizacije posebej opozarjajo na določbo, po kateri mora imeti zdravnik za prevzem funkcije odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti najmanj dve leti delovnih izkušenj po izpolnitvi pogojev za samostojno opravljanje dela. Tudi ta omejitev se z interventnim zakonom odpravlja.
Stroka pozdravlja rešitve iz interventnega zakona
Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije specialistični naziv vsako leto pridobi približno 380 zdravnikov. Zaradi veljavnega dvoletnega pogoja tako po navedbah zdravniških organizacij približno 760 mladih specialistov, ki so že usposobljeni za samostojno zdravljenje, ne more prevzeti funkcije odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti.
»V manjših in kadrovsko podhranjenih okoljih lahko takšna omejitev oteži odpiranje ali nadaljnje delovanje ambulant, posledice pa občutijo predvsem pacienti,« so opozorili.
Poleg tega predlagane spremembe interventnega zakona vključujejo tudi ponovno možnost izvajanja dodatnih zdravstvenih storitev nad dogovorjenim programom, kadar so zanje zagotovljena sredstva in ustrezna pravna podlaga. Javnim zdravstvenim zavodom bi bilo znova omogočeno sodelovanje z izvajalci zdravstvenih storitev, ki svojo dejavnost opravljajo kot samostojni podjetniki.
Predvidena je še možnost, da zdravniki, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev, ob soglasju z delodajalcem nadaljujejo delo v zdravstvenem sistemu in hkrati prejemajo pokojnino v celoti.
»Takšne rešitve bi lahko omogočile boljšo izrabo obstoječih zdravstvenih zmogljivosti, več opravljenih storitev in ohranitev izkušenih zdravnikov v sistemu,« so ocenili predstavniki zdravniških organizacij.
Predlagane spremembe po njihovi oceni sicer same po sebi ne bodo odpravile kadrovskega primanjkljaja ali dolgih čakalnih dob. Lahko pa odstranijo del ovir, zaradi katerih zdravstveni sistem trenutno ne more v celoti uporabiti razpoložljivih zdravnikov in drugih zdravstvenih zmogljivosti, so poudarili.
Tudi pogoji, ki jih morajo zdravstveni delavci pridobiti od matičnega delodajalca za delo drugje, bi bili manj strožji. Koncesionarji bi spet lahko opravljali pridobitno dejavnost.
Če strnemo; z razvojnim zakonom (ZIURS), se koncept, ki ga je v zdravstvo vpeljala Golobova vlada, zopet postavlja na stare tirnice. Reforma zdravstva se bo spet vrnila na točko nič.
