Na ministrstvu za pravosodje Andreje Katič so minuli teden že tretjič razveljavili razpis, na katerem že skoraj dve leti iščejo ponudnika za izvedbo projekta digitalizacije notariata.

Kakšna je kronologija?

PRVI KROG: 4. julija 2023 je bil objavljen prvi javni razpis v okviru projekta digitalizacije notariata. 30. avgusta istega leta ministrstvo pod vodstvom Dominike Švarc Pipan objavi odločitev o izbiri ponudnika - družbo Žejn s partnerji. Neizbrani ponudnik EIUS se na odločitev pritoži in na državni revizijski komisiji uspe s pritožbo. 8.12. 2023 ministrstvo znova izbere Žejn. EIUS se znova pritoži in državna revizijska komisija ugotovi, da ponudnik Žejn ne izpolnjuje razpisnih pogojev. Predložil je namreč sporne reference s Portugalske.

23. februarja lani ministrstvo objavi odločitev, s katero zavrne obe prispeli ponudbi z utemeljitvijo, da so bile v razpisni dokumentaciji pomanjkljivosti.

DRUGI KROG: Ministrstvo 22. julija 2024 objavi nov razpis z identično vsebino, kar je sporno z vidika zakona o javnem naročanju. 22. novembra ministrstvo sprejme odločitev, da se naročilo ne odda, saj v postopku oddaje javnega naročila ni prejelo nobene dopustne ponudbe.

TRETJI KROG: 11. decembra 2024 ministrstvo objavi nov razpis in 8. aprila 2025 objavi odločitev, da javnega naročila (prijavila sta se ista ponudnika kot v preteklosti) ne odda. Pri tem se sklicuje na to, da je v razpisni dokumentaciji slabo opredeljeno, kako bo izvajalec zavezan k zagotavljanju vzdrževanja in nadgradenj. Gre za ponovitev situacije iz prvega kroga, ko je bil očiten favorit ministrstva izločen s strani državne revizijske komisije, ministrstvo pa nato ni izbralo nobenega ponudnika. 

Gre torej za tretji spodleteli postopek oddaje javnega naročila za isti predmet javnega naročila. Nesporno dejstvo je, da neuspeh razpisov ni posledica nezanimanja ponudnikov, ponudniki namreč so, zato se poraja vprašanje, ali gre pri tem za željo, da se milijonski posel podeli točno določenemu ponudniku ali pa nesposobnost pripravljalcev javnega razpisa. Kaj se zdi bolj verjetno?

Za milijonski projekt digitalizacije notarskih storitev se že vseskozi borita dva ponudnika - Žejn s partnerji in EIUS svetovanje, komunikacija in informatika. Večinski lastnik EIUS-a je po dostopnih podatkih Pavel Reberc, ki izhaja iz politične orbite stranke NSi, bil je predsednik njenega gospodarskega kluba, vendar zdaj pravi, da se je s stranko razšel.

Na vprašanje, ali ga na ministrstvu ne želijo izbrati, ker sodi v desno politično sfero, odgovarja, da »ni vprašanje, zakaj ne želijo izbrati njegovega podjetja, pač pa je pravilno vprašanje, zakaj se želi očitno posel dati točno določenemu ponudniku«. 

Spomnimo, projekt digitalizacije notarskih storitev je bil že za časa ministrovanja Dominike Švarc Pipan, ki jo je odnesla afera Litijska in, v kateri sta ovadena dva uslužbenca ministrstva, v domeni strankarskih kadrov SD.

Za vodjo službe na področju digitalizacije pravosodja je postavila Tina Kampla, svojega strankarskega kolega, sicer pa enega od ocenjevalcev prijav spornega razpisa za nevladnike, ki je odnesel z ministrskega mesta Sanjo Ajanović Hovnik.

Zanimivo med drugim je, da je predmet naročila videokonferenčni sistem, ministrstvo pa ne zahteva znanja s tega področja. 

»Odločno pa zavračamo, da bi šlo za favoriziranje kateregakoli izmed ponudnikov,« poudarjajo na pravosodnem ministrstvu in dodajajo, da  so pri pregledovanju obeh ponudb in ponovnem pregledu razpisne dokumentacije zaznali pomanjkljivost v razpisni dokumentaciji.

Postopek javnega naročila bodo zato spet ponovili.

Ker so obe ponudbi zavrnili, točkovanje ponudb po merilih ni bilo opravljeno. Pri postopku pregleda in ocenjevanju ponudb je sodelovala s sklepom imenovana strokovna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki ministrstva za pravosodje in Notarske zbornice Slovenije. Ministrstvo za pravosodje za izvedbo postopka ni imelo najete zunanje pomoči. Predstavnikom Notarske zbornice Slovenije kot članom strokovne komisije pa je v postopku svetovala odvetniška pisarna Potočnik in Prebil.  

V družbi EIUS so ministrstvo pozvali k spremembi odločitve; če se to do jutri, 16. aprila, ne bo zgodilo, se bodo znova obrnili na Državno revizijsko komisijo. 

Kaj naj bi prinesel projekt?

Po digitalizaciji notarskih storitev bi tako fizične osebe kot podjetja do teh storitev lažje dostopali, saj bi jih lahko opravili tudi, če ne bi mogli osebno obiskati notarske pisarne.

Spomnimo, Gibanje Svoboda, SD in Levica so se v koalicijski pogodbi zavezali k cilju digitalizacije Slovenije in poudarili, da se zavzemajo za celovito digitalizacijo javnih storitev. Med drugim so napovedali poenotenje državnih informacijskih sistemov ter vzpostavitev centralnega portala za državljane in gospodarske subjekte.