
Politika
Aktualno
Bo guvernerska zgodba prvi poraz predsednice?
Predsednica bo očitno doživela svoj prvi poraz, ocenjuje politolog Miro Haček ob napovedih, da bo nova guvernerka Banke Slovenije Saša Jazbec.
Ta teden se bo odvrtel nov krog pogovorov predsednice republike Nataše Pirc Musar s poslanskimi skupinami glede imenovanja novega guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic.
Iz dosedanjih pogovorov predsednice s predstavniki poslanskih skupin je po besedah naših sogovornikov mogoče sklepati, da bo predsednica požrla svojo besedo in za guvernerko Banke Slovenije predlagala Sašo Jazbec, sekretarko na ministrstvu za finance.
Predsednica je namreč po prvem neuspešnem poskusu, ko je v parlament poslala guvernersko kandidaturo Antona Ropa, napovedala, da v svojem drugem poskusu ne bo izbirala med preostalimi kandidati, ki so se odzvali na njen poziv za guvernersko kandidaturo, pač pa bo iskala kandidata za vrh Banke Slovenije drugje.
Iz poslanskih krogov je bilo zaradi te odločitve slišati opozorila, da se bo Nataša Pirc Musar morala sprijazniti z realnostjo – ta pa je, da je predsednica sicer res predlagateljica kandidatov, a ne tudi odločevalka, pač pa so to poslanci. In iz koalicije so ji dali jasno vedeti, da je njihova kandidatka za guvernerko Saša Jazbec.
»Če bo Nataša Pirc Musar res predlagala Jazbec za guvernerko, bo to njen prvi resni poraz. Popustila bo in torej ne bo držala svoje linije glede strokovnosti, na katero je prisegala,« ocenjuje politični analitik Miro Haček.
Predsednica si želi ob guvernerski zgodbi hkrati zapreti tudi vprašanje izbire kandidata za novega varuha človekovih pravic. Zapiranje obeh kandidatur hkrati, pa se ne more iziti brez trgovanja z opozicijo oziroma z NSi. Za izvolitev varuha človekovih pravic je namreč treba zbrati najmanj 60 poslanskih glasov.
[[povezana]]
Predsednica lahko trguje pri vprašanju novih ustavnih sodnikov
Kot smo pisali, dvema ustavnima sodnikoma letos poteče mandat. Vidni član stranke NSi Janez Pogorelec je eden od tistih, ki je v preteklosti že skušal priti do funkcije ustavnega sodnika. Za imenovanje - če bi ga predsednica v tej vezani trgovini čez nekaj mesecev torej res predlagala za ustavnega sodnika - bi moral NSi za sodelovanje pri imenovanju "levega" varuha človekovih pravic dobiti tudi vnaprejšnjo obljubo o podpori največje vladne stranke pri svojem naskoku na ideološko uravnoteženje ustavnega sodišča.
V NSi se sicer javno zaklinjajo, da trgovanja ne bo.
»Zatrjevanju, da trgovanje ne bo, ne gre verjeti. Vprašanje pa je, ali bodo v NSi zdaj verjeli največji vladni stranki, da bodo čez nekaj mesecev podprli kandidata NSi za ustavnega sodnika oziroma da bodo verjeli Robertu Golobu, ki se doslej ni izkazal kot najbolj resnicoljuben,« razmišlja Haček.
Predsednica po njegovi oceni doslej ni pokazala neke resne politične intuicije; vztrajati bi morala, je prepričan, na poti, ki si jo je zadala. »Pa četudi še eno leto, oziroma do državnozborskih volitev, pač ne bomo dobili novega guvernerja in varuha človekovih pravic. Resnih posledic za Slovenijo to namreč ne bi imelo,« sklene sogovornik.
V tej zgodbi lahko po njegovem mnenju pravzaprav največ izgubi predsednica, če se bo odpovedala tistemu, kar je skušala graditi napram predsedniku vlade.
Od 9. januarja po izteku guvernerskega mandata Boštjana Vasleta Banko Slovenije začasno vodi viceguverner Primož Dolenc. Aktualnemu varuhu človekovih pravic Petru Svetini pa se mandat izteče 23. februarja.