Vlada je pred koncem leta imenovala več vodij diplomatsko-konzularnih predstavništev, med njimi je bilo kar nekaj tesnih sodelavcev ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon. V paketu pa ni bilo dveh imen, ki jih je Fajon prav tako nameravala poslati v tujino. To so ji preprečili kar v koalicijskem Gibanju Svoboda, čeprav naj bi ministrica za veleposlaniške funkcije izbrala najboljše kandidate.

Prvo ime, ki ga na seznamu za potrjevanje na vladni seji ni bilo, je nekdanja novinarka Miriam Možgan, ki je bila v preteklosti namestnica veleposlanikov v Washingtonu in Parizu. Možganova je bila pred jesensko vrnitvijo na ministrstvo za zunanje zadeve svetovalka predsednice republike za zunanjo politiko, na zunanje ministrstvo pa se je vrnila, ker je želela nadaljevati diplomatsko kariero.

Neuradno je računala na funkcijo veleposlanice na Irskem. Načrte pa je po informacijah iz koalicije preprečil kabinet predsednika vlade - med njim in uradom predsednice republike se, kot je znano, že nekaj časa močno iskri. Marsikdo ocenjuje, da odnosi med predsednico in premierjem še niso bili na nižji ravni, napetosti med njima pa, da bi utegnile - če ne bosta sposobna sodelovanja - škoditi tudi interesom države. Nov preizkusni kamen bodo te dni pogovori o kadrovanju na vrh Banke Slovenije in iskanje novega varuha človekovih pravic.

[[povezana]]

Ministričin strel v koleno

Drugo ime, ki ni bilo uvrščen v kvoto potrjevanja na seji vlade, je dolgoletni karierni diplomat Edvin Skrt, ki je na ministrstvu za zunanje zadeve zaposlen od leta 1993.  Fajon ga je kot najboljšo izbiro predvidela za veleposlanika pri OECD v Parizu.

Njegovo imenovanje je po naših informacijah preprečil kar finančni minister Klemen Boštjančič, ki je imel očitno druge načrte. Ker je Fajon pogorela tudi s tem svojim kadrovskim predlogom, so se - ob slabi volji v njeni stranki - v krogih zunanjega ministrstva pojavila ugibanja, komu je »odvzeto« veleposlaniško mesto v Parizu torej namenjeno.

Spraševali so se, ali je minister, ki je določil, da bo slovenskega predstavnika pri OECD izbiral on, nemara namenil državni sekretarki ministrstva Saši Jazbec. Po teh ugibanjih na zunanjem ministrstvu naj bi Jazbečeva to funkcijo v Parizu dobila kot tolažilno nagrado za svojo neuspelo kandidaturo za guvernerko Banke Slovenije. A Jazbečeve selitev v Francijo ne zanima, o tolažilnem veleposlaniškem imenovanju ne ve nič niti Tomaž Vesel, nesojeni slovenski komisar.

Minister odgovarja...

» Minister Boštjančič je nad izbiro Fajonove za predstavništvo v Parizu izrazil pomisleke, ker je na mesto veleposlanika OECD želela imenovati osebo, ki je po svoji funkciji diplomat, ne pa tudi strokovnjak s področja ekonomske in finančne politike, saj ne gre za klasično diplomatsko pozicijo, so zapisali na finančnem ministrstvu.«

Ministrstvo za finance namreč zagovarja stališče, da članstvo v OECD prinaša številne pomembne prednosti za državo, predvsem z vidika načrtovanja in sprejemanja strateških vsebinskih odločitev.

»Glede na to, da je osnovno področje dela OECD področje ekonomske in finančne politike, menimo, da so za to veleposlaniško mesto ključni dodatno strokovno znanje ter kompetence iz omenjenih področij, ki so podlage za koordinacijo teh politik,« so pojasnili za Info360.si.

Prostora za politične kadre še nekaj

Sedanjemu veleposlaniku pri OECD Petru Ješovniku mandat izteče julija letos. Pred njim sta bila Iztok Jarc (v mandatu med letoma 2013 in 2017), ki je bil v preteklosti med drugim veleposlanik v Izraelu ter glavni slovenski pogajalec za področje kmetijstva v procesu vključevanja Slovenije v EU. Za njim pa je to funkcijo opravljala nekdanja državna sekretarka finančnega ministrstva Irena Sodin (v mandatu med letoma 2017 in 2021).

Pri Boštjančiču svojega kandidata za omenjeno veleposlaništvo v Parizu ne razkrivajo.

Na to funkcijo je sicer lahko imenovan tudi nekarierni diplomat. V skladu z zakonom o zunanjih zadevah je lahko imenovanih za največ eno desetino nekariernih vodij izmed vseh vodij diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini.

Gre za največ 10-odstotni delež od vseh vodij diplomatsko-konzularnih predstavništev Slovenije v tujini, ki jih je trenutno 62.

Trenutno opravljajo mandat vodje diplomatsko-konzularnega predstavništva trije nekarierni veleposlaniki; zadnja iz politične kvote je bila imenovana za veleposlanico Melita Župevc. Na to funkcijo se je preselila iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba, v katerem je bila zadolžena za strateško komuniciranje. Preostala dva veleposlanika iz politične kvote pa je po informacijah zunanjega ministrstva omenjeni Ješovnik ter Bojan Pograjc; oba imenovana v času vlade Janeza Janše.