Sredi decembra 2020 so Slovenske železnice pod vodstvom Dušana Mesa s češkim EP Holdingom podpisale strateško partnerstvo za ustanovitev slovensko češke družbe. V skupni družbi imajo SŽ 51 odstotni delež, med tem ko češki EP Logistics 49 %.

Takrat je generalni direktor Dušan Mes v številnih medijih navajal prednosti prodaje tovornega prometa z začrtanimi cilji:

»Glavni finančni cilji nove družbe so podvojitev dobička in 50-odstotna rast prihodkov v obdobju petih let, ključni poslovni cilji pa ostajajo večja konkurenčnost in boljše storitve za uporabnike. To naj bi dosegli s prevzemi v tujini, širitvijo mreže in prenovo voznih sredstev. Skupna družba naj bi za to imela dovolj kapitala, pri čemer se v dveh letih omenja tudi dokapitalizacija te družbe v višini 100 milijonov evrov.«

Ali se napovedi vodstva Železnic uresničujejo?

Vstopamo v peto leto, od kar so Slovenske železnice prodale tovorni promet in ustanovile slovensko češko družbo SŽ EP Logistika, zato smo preverili, ali se napovedi vodstva SŽ uresničujejo.

Napoved SŽ: v petih letih 50 odstotna rast prihodkov. Realizacija: v treh letih le dobra desetina več prihodkov.

Vzeli smo javno dostopna letna poročila družbe SŽ tovorni promet. Iz Tabele ena je razvidno, da so se prihodki od leta 2021, ko je nastala nova družba, do leta 2023 (zadnje objavljeno poročilo) zvišali za 26 milijonov evrov oziroma slabih 13 %.

Ta odstotek je precej nižji od predvidenih 50 odstotkov rasti v petih letih, pozorni bralec pa bo ugotovil tudi, da dvig prihodkov ne izhaja iz osnovne panoge. Če pogledamo samo osnovno panogo, to so transportni prihodki, ugotovimo, da je družba v letu 2023 imela manj prihodkov kot leta 2017 in približno toliko kot leta 2018. Številke primerjamo z leti pred prodajo tovornega prometa in izločamo covidno leto 2020.

Ker je ob prodaji vodstvo SŽ napovedalo, da bodo Čehi zagotovili več tovora, smo preverili tudi količino prepeljanega blaga in opravljenih netotonskih kilometrov.

Iz Tabele dve je razvidno, da je prepeljanega blaga vsaj za 2 milijona ton manj kot pred prodajo tovornega prometa, opravljenih je bilo tudi manj netotonskih kilometrov. 

Napoved SŽ: dobiček se bo v petih letih podvojil. Realizacija: Družba brez državnega financiranja v minusu.

Pregled podatkov v Tabeli tri kaže, da je družba beležila dobiček, ta pa je bil višji kot v preteklih letih, tudi glede na leta pred prodajo, a podvojil se ni.

Če pa odštejemo odškodnine zaradi zapor in državne subvencije ugotovimo, da je družba ves čas poslovala z izgubo.

Ugotovitev, da družba brez državnega financiranja ustvarja izgubo, po naših informacijah skrbi tudi vire blizu nadzornega sveta SŽ, saj kot smo razkrili, je nova slovensko – češka družba lani izplačala vmesne dividende v višini 6,9 milijona evrov, polovica tega zneska je pripadla češki družbi EP Logistics. 

[[povezana]]

Država po prodaji tovornega prometa še povečuje financiranje slovensko-češke družbe

Spodnji graf jasno kaže, da država po prodaji tovornega prometa namenja vse več denarja za subvencije in odškodnine zaradi zapor na tirih, s tem da zdaj država financira še tujega partnerja. Največ državnega denarja je družba prejela v letu 2023, skoraj 20 milijonov evrov. 

Država je v zadnjih treh letih (od prodaje tovornega prometa) izplačala 47,9 milijona evrov, kar je dobrih deset milijonov evrov manj, kot so Čehi v letu 2021 vložili v slovenski tovorni promet. 

SŽ: Brez Čehov bi tovorni promet postal Adria Airways

Na Slovenske železnice smo v zadnjih dveh tednih naslovili številna vprašanja, na nekatera nikoli nismo dobili odgovorov. Na primer, odškodnine so opredelili kot poslovno skrivnost, čeprav so te javno razkrite v letnih poročilih družbe. 

»Družba SŽ TP posluje dobro, skladno z načrti, ne več samo stabilno, ampak tudi razvojno. Z vstopom strateškega partnerja in njegovo dokapitalizacijo družbe smo zagotovili stabilnost in razvojnost družbe. Alternativa bi bila popolna nekonkurenčnost, ki bi verjetno vodila po poti Adrie Airways,« so zapisali na Železnicah. 

»V naslednjih letih načrtujemo vložiti 300 milijonov evrov (v modernizacijo in prevzeme), pogodba za 30 novih lokomotiv v višini 150 milijonov, bo podpisana v naslednjih tednih. Pred vrati pa so tudi prevzemi v regiji, ki v predhodnih letih niso bili smiselni, zaradi negotovih razmer. Veliko je bilo narejenega tudi na stroškovni strani, saj smo samo pri električni energiji privarčevali med 40-50 milijonov evrov letno, samo na SŽ-TP več kot polovico tega.«

Promet pada zaradi zapor

Razlog za padec prometa je po besedah vodstva SŽ v zaporah, ki nastajajo zaradi modernizacije proge, to pa družbi povzroča visoke stroške:

»Ti stroški več kot dvakrat presegajo izplačane odškodnine. Samo v letu 2024 je bilo odpovedanih 22.000 vlakov, kar pomeni 5 milijonov ton tovora, oziroma skoraj 25 % vsega tovora. Poudariti pa je potrebno, da so trenutno zaradi intenzivne prenove, kapacitete tirov praktično 100% zasedene.«

Zapore veljajo tudi za konkurenco, njej pa tržni delež raste  

Spodnji graf prikazuje tržni delež prevoznikov tovornega prometa. Iz njega je razvidno, da konkurenci tržni delež narašča, SŽ-Tovornemu prometu pa vidno pada. Kako to, da torej konkurence zapore ne zmotijo, so pa glavni razlog za upad prometa SŽ Tovorni promet, vprašamo Železnice. Odgovora nismo dobili.    

Mervar: Presenečen nad nižjim količinskim poslovanjem

Leta 2020 je soglasje k vzpostavitvi slovensko češkega partnerstva dal tudi nadzorni svet, ki ga je vodil Aleksander Mervar. Za Info360.si je povedal: 

»Kot nekdanjega predsednika NS SŽ, d.o.o. me preseneča padec letnega obsega količinskega poslovanja, ki je bilo v letu 2023 nižje za 3,7% glede na leto 2021, to je leto pred vstopom češkega partnerja in za 10,17% glede na leto 2019.«

A v primerjavi z letom 2019 so po njegovem nekateri kazalniki vendarle dobri. 

»Čisti poslovni izid je višji za 92%, donos na kapital za 36%, EBIT za 50%, EBITDA za 32%. Količnik relativne zadolženosti je nižji za kar 119%. Menim pa, da je prekmalu ocenjevati učinke vstopa češkega partnerja v lastništvo obvladujoče družbe, saj gre za manj kot dve poslovni leti.« 

Naša analiza zaradi zmanjšanja enkratnih vplivov vključuje daljše obdobje med letoma 2017 in 2023. Tri leta pred prodajo in tri leta po prodaji.

Dragonja: Dokapitalizacija češke družbe ni izpolnila mojih pričakovanj

Rezultate letnih poročil smo posredovali tudi Metodu Dragonji, nekdanjemu sekretarju na finančnem ministrstvu, ki je na pobudo vodstva Železnic, pripravil spremembe zakona o Slovenskih železnicah. Ta zakon je nato omogočil prodajo slovenskega tovornega prometa.

»Če me vprašate, ali je češka dokapitalizacija izpolnila moja pričakovanja, menim, da ne.Tuj partner ni pripeljal dodatnega tovora in zagotovil strateške povezave, ki bi zagotovila preskok v volumnu prometa in bolj dinamično rast,« je zapisal Dragonja.

Prepričan je, da je izbira stratreškega partnerja ključna in, da bi bilo bolje, da bi Tovorni promet dokapitalizirala država. »Družba je podkapitalizirana, če gledamo z vidika dejavnosti, ki je kapitalsko intenzivna,« še dodaja nekdanji državni sekretar.

Po njegovem mnenju bi morale železnice povečati tarife za uporabo železniške infrastrukture, ki so med nižjimi v Evropi. Kot drugi ukrep pa bi se morali bolj povezati z ostalimi ključnimi igralci v logistiki, kot je Luka Koper. Morali bi znati bolje vnovčiti lokacijsko rento, ki jo imamo.

In še o odgovornosti: vedno je treba polagati račune v poslovnem okolju. Vprašanje pa je, ali imamo koga (posameznika ali ekipo), ki zna sistem voditi bolje in je pripravljen prevzeti takšno vlogo.