»V letu 2024 je bilo opravljenih pet izvršb po drugi osebi, in sicer v zvezi z nevarnim stanovanjskim objektom, nelegalno gradnjo objekta in opornih zidov, uskladitvijo počitniškega doma z gradbenim dovoljenjem, nelegalno gradnjo stanovanjskega objekta in zidanega prizidka ob stanovanjskem objektu,« so na naše vprašanje, koliko izvršb je bilo izvedenih v minulem letu, odgovorili na gradbenem inšpektoratu.

Ena od teh izvršb je bila opravljena na Zidarjevi vili  

V Fiesi je inšpektorat zasul klet, porušil prevelike terase in zgornje nadstropje objekta. Objekt so tako po skoraj dvajsetih letih uskladili z gradbenim dovoljenjem in ga zmanjšali za približno 200 kvadratnih metrov. Kot smo že poročali, je bil strošek izvršbe 240.714 evrov in bo poplačan iz prodaje objekta.

Kot smo poročali, bodo stečajni upravitelji skoraj dva milijona evrov vredno Zidarjevo vilo skušali prodati na dražbi 19. marca in s tem denarjem poplačati milijonski dolg Zidarjeve nekdanje žene Vincencije Lambergar. Stečajna upravitelja Marija Pilej, ki vodi postopek osebnega stečaja nekdanje Zidarjeve soproge Vincencije Lambergar in stečajni upravitelj, ki vodi stečaj zapuščine Ivana Zidarja Boštjan Jurkošek, sta sklep o prodaji objekta v Fiesi objavila v torek.

[[povezana]]

Izklicna cena za vilo je 1,84 milijona evrov.

Zakaj drugih postopkov razen izvršb po drugi osebi lani ni bilo? 

Razlog je v odločitvi ustavnega sodišča, ki je konec lanskega leta zadržalo izvajanje 146. člena gradbenega zakona. Gradbeni inšpektorat lahko podeljuje v prvem delu postopka in ugotavlja neskladja, inšpektorji izvršilnih postopkov ne morejo izdajati, lastniki pa ne morejo objektov legalizirati.

Črne gradnje so sicer tema, ki pogosto razburja slovensko javnost. Uradnega podatka o tem, koliko jih je, nima niti inšpektorat gradbene inšpekcije, je v medijih že večkrat potrdila vodja inšpektorata Andreja Troha.

Legalizirati ali porušiti?

Med letoma 2020 in 2023 je inšpektorat na stroške zavezanca odstranil 22 črnih gradenj, 831 nelegalno postavljenih objektov pa so zavezanci odstranili sami. Legaliziranih pa je bilo 790 objektov.

Ena od črnih gradenj, ki je javnost zadnjih deset let močno razburjala in je bila lani legalizirana, je prestižna vila družine Türk v Parecagu. Türkovi so vilo legalizirali kot objekt daljšega obstoja, kar jim je omogočil novi gradbeni zakon. Plačali so 12.750 evrov za uzurpacijo kmetijskega zemljišča ter 40 tisoč evrov komunalnega prispevka in 380 kvadratnih metrov velika na črno zgrajena vila je bila legalizirana.

 Vodja inšpektorata je v preteklosti v medijih večkrat pojasnjevala, da ugotovitveni postopek po prijavi traja nekaj manj kot dve leti, preden izdajo odločbo o rušitvi. Rušitev objektov z njihovim zunanjim izvajalcem običajno zavezance stane bistveno več, kot če bi objekt porušili sami. Če ga opravi inšpektorat po drugi osebi, to stane med 15 in 20 tisoč evri.