v živo
Foto: Freepik

Osebne zgodbe

Izpoved 16-letnika: »Mama me je prisilila, da sem ji obljubil, da je nikoli ne bom zapustil«

Pia Pangos
December 29, 2024

December velja za najlepši in najbolj vesel čas v letu. A ne za vse. Za nasmehi se pogosto skrivajo tudi žalostne zgodbe in težke preizkušnje.

Pri mnogih na dan privrejo žalost, otožnost, depresija in celo samomorilne misli. Čeprav velja prepričanje, da je decembra največ samomorov in poskusov samomorov, po podatkih policije statistika te teze ne potrjuje. Največ samomorilnih dejanj zabeležijo v starostni skupini od 25 do 54 let, vsako leto pa si življenje vzame tudi nekaj mladostnikov.

Razlogi za tako drastično in usodno odločitev so različni, naš 16-letni sogovornik pravi, da je sam prvič na samomor pomislil že pri devetih, narediti pa ga je poskušal sedem let kasneje. Začelo se je, ko se je pri rosnih letih zavedel, da mora živeti in se spopadati z bremenom življenja, ki ga je nanj prenesla mama.

»Prisilila me je, da sem ji obljubil, da je nikoli ne bom zapustil, jaz pa tega nisem želel, saj sem sam svoj človek.«

Dolga leta se je bojeval sam v sebi in preživljal težke trenutke. Da je hudo, okolica ni opazila, zato tudi ni dobil primerne pomoči. Za njegove težave so bili slepi vsi. Uslišali ga niso niti takrat, ko je prosil za pomoč. A ko je pri šestnajstih letih skoraj končal svoje življenje, so se ljudem okoli njega odprle oči.

»Ko sem mamo prosil za pomoč, mi ni verjela, dokler ji tega ni povedala strokovna oseba. Po tem je vse skupaj vzela nekoliko preveč resno in od takrat jo preveč skrbi.«

S strokovno pomočjo, ki jo je dobil, mu je zdaj lažje. »O tem govorim, sprejemam, kar se je zgodilo. Če pride do težav, imam zdaj boljše mehanizme za spopadanje,« pove. Tistim, ki bi se morda znašli v podobnih težavah kot on, svetuje, naj o tem govorijo in sami ugotovijo, kaj jim najbolj koristi in pomaga. Njegove želje za novo leto in življenje, ki je pred njim, so jasne. »Želim si, da najdem nekaj, kar me bo vleklo naprej in da bodo stvari šle po planu – študij, selitev in tako dalje.«

Na Generalni policijski upravi so nam pojasnili, da so do 15. 12. 2024 obravnavali 301 samomor, od tega si je življenje vzelo pet mladoletnikov, bilo je tudi 500 poskusov samomorov. V letu 2023 so obravnavali 337 samomorov (5 mladoletnikov) in 586 poskusov samomorov. V letu 2022 pa 374 samomorov (6 mladoletnikov) in 472 poskusov.

Način življenja razlog za psihološke težave

»V prazničnem času ob praznovanjih in srečanjih še bolj čutimo pripadnost in stik s človekom, ali pa ga pogrešamo, če tega ni. To lahko v nas zbudi paleto težkih občutkov,« pove vodja psihoterapevtske ambulante SFU dr. Lucija Horvat in doda, da so stiske, ki jih doživljajo ljudje v tem času večje zaradi družbenega sistema in načina življenja – potrošništva, hitrih storitev in zasvojenosti z družabnimi omrežji.

Vodja psihoterapevtske ambulante SFU dr. Lucija Horvat. Foto: osebni arhiv

Raziskave so pokazale, da narašča odstotek mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami, naraščajo tudi psihosomatske težave kot so nespečnost, nervoznost in razdražljivost. Živijo, kot da so na avto-pilotu in nimajo stika s sabo, prav tako imajo težave povezati informacije z življenjem. Zmanjšuje se zmožnost samo-regulacije, pojavljajo se različne oblike agresivnega in samo-destruktivnega vedenja.

Na psihološko zdravje mladostnikov vplivajo tudi spletno nasilje in nadlegovanje. Kot zelo pomemben dejavnik omeni še stres in pomanjkanje socialne podpore.

»Samomora ne moremo preprosto pojasniti ali iskati enoznačnih vzrokov zanj, saj gre za zapleten pojav, ki izhaja iz dolgotrajnih in dinamičnih dogajanj.«

Pove, da so predvsem za mladostnike značilni številni med seboj povezani, kumulativni in krepilni elementi, ki povečujejo nevarnost samomora.

»Pri adolescentih so prisotni še posebni razvojni izzivi – konstrukcija identitete, vplivi vrstnikov in tudi mediji.«

Mladi so odprti za pomoč

Kljub temu da strokovnjaki opažajo, da se je psihološko zdravje mladostnikov poslabšalo, opažajo tudi, da so mladi zelo odprti za pomoč. Hrovat pravi, da jih preseneča in veseli, da psihološko-terapevtsko pomoč sprejemajo in je ne dojemajo, kot da je z njimi nekaj narobe.

»Vidijo jo kot vir navdiha, kaj lahko še storijo. Mladi si predvsem želijo, da se jih vzame zares, da se jim prisluhne in z njimi zdrži, ko gredo čez težke trenutke, se z njimi pogovarja in ne diktira. Želijo si odnosa z zaupanjem, da se pokaže zanimanje za njihovo edinstvenost in pokaže empatijo.«

Z mladostniki, ki obiščejo njihovo ambulanto, razvijajo varen prostor, v katerem spodbujajo pogovor, poslušajo zgodbo in doživljanje. Iščejo načine za premagovanje težav, širijo vire moči in talentov. Skupaj določijo realne cilje v življenju in načrtujejo, kako jih uresničiti. Mladostnike učijo ustreznejšega soočanja s težavami in stresnimi situacijami.  

Ste se znašli v stiski? Za pomoč lahko pokličete na zaupne telefone: 

116 123 – Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik, 24 ur na dan (brezplačno)
116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike, dosegljiv vsak dan med 12. in 20. uro (klici so brezplačni, otroci in mladostniki pa lahko pišejo tudi na tom@zpms.si ali se oglasijo v njihovi spletni klepetalnici)
Poletni strani To sem jaz, vsak delovni dan med 16. in 20. uro
01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro)
031 704 707Center za psihološko svetovanje Posvet, vsak delovni dan med 8. in 20. uro
031 50 60 50 – Telefon za pomoč v stiski ”Prisluhnem ti”, vsak delovni dan med 16. in 20. uro
05 720 17 20 – Društvo Tvoj telefon, vsak delovni dan med 7. in 22. uro
No items found.
No items found.
No items found.
No items found.