Koliko zdravnikov bo zapustilo javno zdravstvo, če jim bo onemogočeno delo pri »čistih« zasebnikih, ni znano. Zdravniki bodo namreč do zadnjega čakali na usodo zakona o zdravstveni dejavnosti, potem pa bodo začrtali svoje nadaljnje karierne poti. A če bo trenutni zakon obveljal, bodo nekateri dermatovenerologi, plastiki, maksilofacialni kirurgi, oftalmologi, ortopedi in nekateri drugi zagotovo zapustili javni sektor.

V javnem sektorju bodo vztrajali do zadnjega

Plastična, rekonstrukcijska in estetska kirurginja Tea Jedlovčnik pravi, da bo do zadnjega vztrajala v javnem sektorju, saj rada dela v bolnišnici. Ker pa ne dovoli, da bi njen prosti čas kdo omejeval, bo javno ustanovo zapustila v tistem hipu, ko se bo to zgodilo.

Odšla bo v zasebne vode, kjer deloma dela že zdaj. Iz novomeške bolnišnice bodo po njenih informacijah odšli tudi drugi kolegi, razen tistih po specialističnem izpitu. Ob tem se sprašuje, kdo bo pacientom šival prste nazaj, kako bo z rekonstrukcijami dojk …

Tudi znani estetski kirurg prof. dr. Uroš Ahčan bo v javnem zdravstvu, kjer je zaposlen le še manjši delež, vztrajal, dokler mu bo dovoljeno. Jasno mu je, da bodo iz javnega odšli vsi, ki so si postavili zasebne prakse in imajo kredite. Omenjen zakon, ki razmejuje javno in zasebno, vidi kot kazanje mišic na silo, medtem ko bo vse ostalo isto, za paciente bo celo slabše.

»Oddelki na periferiji, ki jih sestavljajo dva ali trije specialisti, se bodo zaprli. Že če en specialist na takem oddelku odide, drugi ne sme zboleti ali koristiti dopusta. V UKC pa bodo tisti, ki lahko obstanejo na trgu (najboljši), odšli in tako ne bo več učiteljev, naprednih tehnik, mednarodnih povezav, mentorjev za doktorate. Osiromašena bo medicinska fakulteta, ki je že zdaj kritično kadrovsko podhranjena na kliničnem delu,« je Ahčan povedal že pred časom in še vedno vztraja pri tem mnenju. 

Zakon sprejet iz ideoloških razlogov

Ginekolog dr. Leon Meglič je že nekaj časa razmišljal, da bi zmanjšal delo v javnem sektorju, saj je imel v zasebni ambulanti vse več obveznosti in je bil preobremenjen. Ker na ljubljanski ginekološki kliniki ni dobil te možnosti, da bi lahko delal manjši odstotek – odzaposlitev v času stavke namreč ni možna, je javno ustanovo konec preteklega leta zapustil.

Kot je dejal, se je nezadovoljstvo nalagalo z leti.

»Ta nemoč, ki jo imaš v javnem sektorju. Nemoč, da bi nekaj nabavil, dobil ultrazvok .... Nekaj časa misliš, da je res, da se res ne da, potem pa se znajdeš v zasebništvu, dvigneš slušalko in poveš, kaj potrebuješ. V tednu dni zbereš ponudbe in rešiš problem. V javnem zdravstvu pa javni razpis, padec javnega razpisa, menjave vodstev itd.«

Ob tem se spomni na primer luči v operacijski dvorani ginekološke klinike, kjer so delali največje operacije in je bila iz leta 1974. Naslovili so prošnjo in šest let čakali na novo luč v vrednosti 12 tisoč evrov.

Stres je zdaj, ko jo popoln zasebnik, še vedno prisoten, a je drugačne vrste, pove: stresa na primer, kako pacientki, za katero ve, da nekaj potrebuje, pa ji tega ne moreš ponuditi, nima več.

»Če kot strokovnjak veš, da je treba preiskavo narediti, se kot zasebnik ne sprašujem, ali bom to lahko finančno pokril in kako to potem upravičil.«

Meglič zdaj ne opravlja več velikih operacij in ni več prisoten pri porodih (tudi že prej ni bil več). Še vedno opravlja razširjeno ambulantno delo, v svoji kliniki ima majhno operacijsko ambulanto, kjer dela vse posege, ki so možni v lokalni anesteziji.

Njihova klinika je tudi učna ustanova, na medicinski fakulteti pa še vedno predava.

Najnižje vzdušje v kolektivu doslej

Dr. Tadej Peter Dovšak, predstojnik kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo v ljubljanskem kliničnem centru je dejal, da je zato, ker ne vedo, kakšni bodo naslednji koraki vlade, in da se novela stalno spreminja, vzdušje v kolektivu najnižje v 25 letih, kar ga spremlja.

Tudi vsi starejši pravijo, da tako porazno ni bilo še nikoli.

»Ostajamo zabetonirani v oklepu javnega sistema, kjer na primer ne moremo zaposlovati računalničarjev, ki jih sodobna kirurgija nujno potrebuje, ker tega profila v javnem sistemu ni in podobnih primerov je ogromno. Zato težko sodimo kaj bom/bomo glede na novelo, ker tudi še ni dokončno potrjena.«

Gotovo pa bo marsikdo po besedah Dovška odšel že zaradi dejstva, ker so zdravniki očitno državni sovražniki številka 1.

Sam absolutno podpira ločitev javnega in zasebnega. A preden narediš drastičen rez, bi morali po njegovem poskrbeti, da so v javnem sistemu stvari urejene, ne pa da ni instrumentov za operacije, ni monitorjev za nadzor bolnikov, ni osebja za nego …

»Žalosti dejstvo, da bo nepremišljen ukrep razbil time, ki smo jih postavljali 20 let in katerih delo je neprecenljivo za bolnike.« 

Javni sektor bodo v primeru sprejetja zakona o zdravstveni dejavnosti zapustili tudi nekateri oftalmologi - med njimi zagotovo tisti, ki že zdaj delajo v zasebnem sektorju in opravljajo estetsko dejavnost. Ti bodo pacientom, ki bodo želeli opraviti določeno korekcijo težko rekli, da tega ne smejo več početi. Taki pacienti bodo imeli zato slabši izhod, vse dokler se ne bo nekdo v javnem sektorju izobrazil do podobnega nivoja, kot so zdaj izobraženi tisti najboljši, ki bodo odšli, nam je dejal eden od zdravnikov. Odhod strokovnjakov v zasebništvo se bo po njegovem odrazil tudi na področju poučevanja, saj kar naenkrat ne bo nikogar oziroma bo bistveno manj takih, ki bodo znanje lahko prenašali naprej.

Kaj prinaša zakon: Zdravstveni delavci in sodelavci pri tako imenovanih »čistih« zasebnikih (zasebniki, ki nimajo koncesije) praviloma ne bodo smeli več delati. Sodelovanje s »čistimi« zasebniki bo mogoče le v redkih izjemah. Tako bo delavec, zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, denimo lahko občasno delal tudi pri zasebniku, ki na javnih prireditvah in shodih zagotavlja zdravstveno varstvo. Sodelovanje z zasebniki bo omogočeno tudi za opravljanje zdravstvenih storitev v okviru medicine dela, prometa in športa, ki jih ne zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje. Z zasebniki bodo lahko sodelovali tudi za opravljanje zdravstvenih storitev s področja letalske medicine na podlagi predpisov EU, opravljali bodo lahko tudi brezplačno prostovoljsko delo. V določenih primerih bo mogoča tudi obratna pot. Javni zdravstveni zavodi na terciarnem nivoju (to sta denimo oba klinična centra) bodo lahko izjemoma sklepali pogodbe o zaposlitvah s krajšim delovnim časom do 40 odstotkov polnega delovnega časa z zdravniki in zobozdravniki, ki imajo naziv svetnik ali višji svetnik, zaposlenimi pri zasebnikih. Takšne pogodbe bodo lahko sklepali za največ 12 mesecev.