Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je koalicijske partnerje že obvestil, da si želi na vrhu pokojninske blagajne Marijana Papeža, dosedanjega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).

Kot je pojasnil, ga potrebuje za izvedbo pokojninske reforme. 

Koalicija se bo o tej pomembni kadrovski odločitvi najverjetneje pogovorila danes, saj bo svet zavoda o kandidatu za nov mandat odločal čez teden dni, to je prihodnji četrtek. 

Razpisna komisija sveta ZPIZ-a je pregledala prispeli vlogi na razpis za direktorja pokojninske blagajne za mandatno obdobje 2025–2029 in sporočila, da sta kandidata sedanji generalni direktor ZPIZ Marijan Papež, ki ob svoji zadnji kandidaturi leta 2021 ni imel protikandidata, in Anja Kopač.

Kopač je članica SD, nekdanja ministrica za delo v vladi Mira Cerarja in Alenke Bratušek ter državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade, ko je to vodil Marjan Šarec. Sogovorniki ji ob kandidaturi za funkcijo strokovnosti ne očitajo.

Preigravanja v politiki

Če bo izbran znova Papež, bo to sicer že njegov šesti mandat na vrhu pokojninske blagajne. Je pa ob tem zanimivo, da je Gibanje Svoboda želelo prevetriti vrh pokojninske blagajne in h kandidaturi neuspešno prepričevalo Andraža Rangusa, ki pa se nato zanjo ni odločil.

[[povezana]] 

Minister Mesec torej na vrhu pokojninske blagajne ne želi kandidatke koalicijske stranke, prvak SD Matjaž Han pa brez podpore največje koalicijske stranke in predsednika vlade Roberta Goloba ne more zagotoviti njene izvolitve. 

Zanimivo je, da so mnenja glede kandidature Anje Kopač v njeni stranki razdeljena. Medtem ko nekateri sogovorniki iz stranke poudarjajo, da bi se morala SD zavzeti za svojo kandidatko, drugi ocenjujejo, da ne bi veljalo podpreti ne Papeža in tudi ne Kopač, saj ne želijo stranke obremeniti še z morebiti neuspešno pokojninsko reformo. 

Papež poudarja, da ni član ali podpornik nobene stranke, tudi SDS ne. 

Je pa njegov sin Peter Papež strokovni sodelavec poslanske skupine te stranke, pred tem je bil za časa tretje vlade Janeza Janše zaposlen na finančnem ministrstvu, ko ga je vodil Andrej Šircelj.

»Kandidiram pa jaz za generalnega direktorja in ne sin. V dvajsetih letih ni bilo nobene politike v zavodu in ko sem postal prvič generalni direktor ZPIZ, je bil naslov v enem od časopisov Stroka premagala politiko. In ravno meni bi kdo očital politično pripadnost, ko je očitno, da je kandidatka političarka, kar jaz nisem in nisem bil nikoli. Z vsemi sem korektno sodeloval in če mi bo dana možnost bom tudi naprej,« komentira Papež. 

Vlada ima v svetu svoje ljudi

Generalnega direktorja bo torej čez teden dni imenoval svet zavoda, soglasje k imenovanju pa mora podati še vlada, ki ima v 27-članskem svetu ZPIZ-a neposredno sedem predstavnikov.

Predsednik vlade Robert Golob je v odgovoru na poslansko vprašanje na seji državnega zbora konec januarja pojasnil, da pogajanja s socialnimi partnerji glede pokojninske reforme aktivno potekajo in bodo predvidoma zaključena do konca februarja. Tako bi vlada osnutek reforme lahko obravnavala že marca, a je ta načrt odvisen od poteka pogajanj.

Pogajalska izhodišča kažejo, da ostajajo pri 40 letih aktivne delovne dobe, zviševala pa se bo odmerna stopnja, s čimer želijo doseči dostojne pokojnine, je navedel Golob. Tako bodo po njegovem odpravili ukrep, ki je bil v letu 2012 narejen na škodo upokojencev.