Družini Peterka se je življenje obrnilo na glavo 28. julija 2016. Po ne posebej zahtevni srčni operaciji sina Julijana so sledili zapleti, zaradi katerih je utrpel hudo okvaro možganov. Iz izvedenskega mnenja prof. dr. Nikolausa Haasa, vodje oddelka za pediatrično kardiologijo in pediatrično intenzivno medicino na münchenski univerzitetni kliniki (LMU) izhaja, da bi se dalo zaplete preprečiti.

Julijan, ki se je rodil s srčno napako, bi tudi po mnenju staršev lahko, tako kot ljudje s podobno usodo, normalno živel, če se pri omenjenem posegu ne bi zapletlo. Ta je bil potreben, ker so mu že ob rojstvu uspešno in pravilno vstavili srčni spodbujevalnik, a se je pri starosti treh let in pol ena od elektrod pokvarila in jo je bilo treba zamenjati. Zamenjali so jo tako, da so elektrodo po mnenju izvedenca Haasa postavili na napačen prekat, kar je vodilo do poslabšanja srčne funkcije, ponovne operacije in večkratnih reanimacij.

Julijanov glas je družina nazadnje slišala septembra 2016, ko so ga po prvem srčnem zastoju odpeljali na enoto intenzivne terapije. Rekel je »Nej pik,« kar je pomenilo »Ne me pikat.« Izjemno se je bal odvzemov krvi in vstavljanja kanalov. Potem so mu nadeli masko in nikoli več ni spregovoril.

Starša sta takoj po posegu opozarjala, da s sinom ni vse v redu. S tem sta seznanila izbranega kardiologa, ki pa je zgolj preverjal delovanje spodbujevalnika, med pregledi pa ni opravil niti ene ultrazvočne preiskave. 

Julijan je zdaj 24 ur na dan odvisen od pomoči staršev: »Ni se sposoben samostojno gibati, obračati, hraniti – uživa lahko samo pasirano hrano, ne zmore samostojno požirati in sedeti, ne kontrolira gibanja glave, ne govori, glasilke so se mu zaradi večkratnih in dalj časa trajajočih intubacij zarasle,« so starši povedali na tiskovni konferenci novembra 2023. Tedaj so stopili pred javnost z željo, da bi sodni mlini čim prej premleli njihovo tragedijo.

Tožbo zoper UKC, s katero zahtevajo več kot 880.000 evrov odškodnine, so vložili leta 2018, obravnava je bila zaključena šest let pozneje, 9. oktobra 2024, včeraj pa so dočakali vmesno sodbo. Z njo je ljubljansko okrožno sodišče razsodilo, da je zahtevek družine Peterka glede plačila zahtevane odškodnine utemeljen.

Sodišče je zaključilo, da operativni poseg julija 2016 ni bil opravljen s potrebno profesionalno skrbnostjo, ni bil izveden v skladu z veljavno medicinsko doktrino in po profesionalnih standardih.

Sodišče je ugotovilo še, da zdravniki ljubljanskega UKC niso izpolnili pojasnilne dolžnosti, saj staršema Julijana niso ničesar povedali o sami izvedbi in načinu izvedbe operacije. Privolitev v obravnavani poseg sta starša podpisala po izvedenem posegu, vendar navedeno po presoji sodišča ne vzpostavlja odškodninske odgovornosti kliničnega centra, saj je bila operacija nujna (opraviti jo je bilo treba v roku 24 ur).

V izpovedih kirurga Ivana Kneževića, ki je Julijana operiral, sodišče izpostavi neskladje. Na prvem zaslišanju je izpovedal, da je bilo mesto elektrode določeno po posvetu z izbranim kardiologom, ob drugem zaslišanju pa, da so mesto postavitve elektrode določili na jutranjem sestanku, na katerem ni bilo nobenega kardiologa, ki bi podal mnenje oziroma navodilo o tem, na katero mesto srca oziroma srčnega prekata naj se namesti nova elektroda.

Razgaljeno kaotično stanje

Julijanova starša sodbo podpisane sodnice Metke Turk pozdravljata, saj je nedvoumno potrdila, kar sama trdita že ves čas, da je bila pri njunem sinu storjena zdravniška napaka. Od 28. julija 2016 pa do 5. septembra 2016, ko so Julijana pripeljali na drugo kontrolo, je bilo po mnenju očeta Petra Peterke dovolj časa, da bi sina hospitalizirali in pri njem opravili natančnejše preiskave:

»Verjemite mi, da bi bil danes rezultat drugačen, če bi jih. In tukaj vidim odgovornost za nepopravljivo stanje, ki je sledilo.«

Očetu se zdi pomembno še, da sodba razgali kaotično stanje na pediatrični kardiologiji v tistem obdobju, ko je umanjkala tudi komunikacija med odgovornimi.

‍»Žrtev tedanjih razmer pa je bil pa Julijan.«

‍Izvedba operativnega posega je bila opravljena brez potrebne konzultacije s kardiologom, ki bi kirurgu pojasnil o optimalnem oziroma pravilnem mestu vstavitve elektrode srčnega spodbujevalnika, ne kardiolog in ne inženir pri operaciji nista bila prisotna.

Sodba, napisana na 43-ih straneh, še ni pravnomočna, saj je zoper vmesno sodbo možna še pritožba, o kateri bo odločalo višje sodišče. Če se bodo v UKC Ljubljana pritožili, ni znano.

»Z vmesno sodbo še nismo bili seznanjeni, zato na vprašanje ne moremo odgovoriti,« so zapisali.

V tej zadevi jih zastopa odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, ki ji je UKC Ljubljana od leta 2010 nakazal že dober milijon evrov (440 tisoč evrov samo v zadnjih dveh letih). Družino Peterka pa zastopa odvetniška družba Nine Cek.

Cekova pravi, da se zavedajo, da je vmesna sodba šele prva stopnička v tem dolgotrajnem sodnem postopku, vendar so veseli, da je sodišče po obsežnem dokaznem postopku obširno, natančno in jasno obrazložilo svoj zaključek, da je tožbeni zahtevek družine Peterka utemeljen. »S tem je pritrdilo našim trditvam, da je kirurg pri zamenjavi elektrode Julijanovega srčnega spodbujevalnika ravnal nestrokovno, kot tudi da ni izpolnil pojasnilne dolžnosti. Še več, v njegovi izpovedi je ugotovilo notranja neskladja in zaključilo, da je izpoved neverodostojna in da presoja vseh dokazov skupaj vodi v sklep, da so bile v postopku Julijanovega zdravljenja storjene številne nepravilnosti. Jasno je, da je pot do zaključka tega procesa še dolga, verjamemo pa, da bo na koncu pravici zadoščeno.«

Julijan Peterka iz naslova nepremoženjske škode zahteva plačilo odškodnine v višini 400 povprečnih neto plač v znesku 417.088 €. Starša zahtevata vsak po 40.000 €, mlajši brat pa 20.000 €. Iz naslova premoženjske škode zaradi tuje pomoči za obdobje od 14. 11. 2016 pa do 31. 5. 2018 Julijan zahteva še 77.149 €, od 1. 6. 2018 pa še plačilo mesečne rente v višini 4.442 € - vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi.