Pisali smo, da je minister za finance Klemen Boštjančič na ponedeljkovem vrhu koalicije na Brdu pri Kranju izrazil skrb v zvezi s predlogom, ki bi posegel v dobičke koncesionarjev, pri tem je po naših informacijah izpostavil Diagnostični center Bled, ki je eden največjih koncesionarjev pri nas.

[[povezana]] 

Po objavi članka se nam je po nekaj dneh oglasilo ministrstvo za finance s pojasnilom Boštjančičevih skrbi. Zapisali so, da so o tem sodelujoči na koalicijskem vrhu govorili za zaprtimi vrati.

»Minister je Diagnostični center Bled izpostavil zgolj kot primer družbe, ki je tudi v lasti družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Ker se lahko na borzi lastništvo družb dnevno spreminja, ga je zanimalo, ali to kakorkoli vpliva na prenose koncesij. V zvezi z omejevanjem pravice razpolaganja z dobičkom koncesionarjev pa zgolj želimo pojasniti, da ne poznamo razlogov, ki bi Ustavno sodišče Republike Slovenije prepričalo k drugačni razsodbi, kot je bila sprejeta v dveh preteklih zadevah (odločbi št. U-I-194/17-21, z dne 15. 11. 2018, in U-I-59/18, z dne 8.9.2022), ko je presojalo skladnost omejevanja dobičkov z ustavo,« so zapisali.

Je amandma koalicije ustavno sporen? 

Kot je razumeti odgovor ministrstva, torej ocenjujejo, da bo rešitev, ki jo predlaga koalicija in po kateri si koncesionarji ne bi smeli deliti dobička, pogorela na ustavnem sodišču. Ustavni odločbi, ki ju namreč omenjajo v svojem odgovoru, sta poseganje v razpolaganje z dobičkom koncesionarjev v preteklosti razveljavili. 

Prva tovrstna odločitev je iz leta 2018 in je povezana z delitvijo dobičkov zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov oziroma nameravanega posega v presežke prihodkov nad odhodki za izvajalce zdravstvene dejavnosti v okviru javne zdravstvene službe, ki so gospodarske družbe in zasebni zdravniki. Ustavno sodišče jo je razveljavilo. 

Druga odločitev ustavnih sodnikov, ki jo omenja ministrstvo, pa je iz leta 2022 in je povezana z lekarniško dejavnostjo. Poseg v delitev dobičkov je ustavno sodišče prav tako razveljavilo. 

Omejitev prehajanja zdravstvenega osebja

Druga pomembna rešitev, ki jo prinaša zakon o zdravstveni dejavnosti, eden ključnih zakonov na področju zdravstva, o katerem bodo odločali na seji državnega zbora, ki se začne v ponedeljek, je omejitev prehajanja zdravstvenega osebja med javno in zasebno sfero. 

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel poudarja, da je usmeritev novele regulirati oziroma urediti zdravstveno dejavnost. Med drugim bo po mnenju predlagatelja spodbudil zaposlene, da več dela opravijo v matični ustanovi. 

Predlog novele zakona med drugim nadgrajuje pogoje za izdajo soglasij za delo izven javnega zavoda, in sicer bodo zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ali podjemne pogodbe lahko sklepali le pri drugem javnem zdravstvenem zavodu ali koncesionarju (ne pa pri zasebniku). Pogoji za izdajo soglasja pa bodo, da javni zdravstveni zavod nima potrebe po dodatnem dopolnilnem delu, da delavec v celoti izpolnjuje svoje delovne obveznosti in ne odklanja nadurnega dela, dežurstva, stalne pripravljenosti in vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo ter da ima javni zdravstveni zavod za to vrsto dejavnosti realiziran celoten program.

Soglasje za delo drugje bo, ne glede na izpolnjevanje pogojev, lahko izdano za delo na fakultetah, za zagotavljanje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah, za delo v okviru mobilnega paliativnega tima, pri Rdečem križu, Slovenia Transplantu, gorski reševalni službi, gasilcih, civilni zaščiti in za opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva v drugem javnem zavodu. Zdravstveni delavci, zaposleni v javnem sektorju, torej ne bodo več mogli dobiti soglasja za izvajanje samoplačniških zdravstvenih storitev pri kateremkoli drugem delodajalcu. Predlog novele ponuja možnost sklepanja podjemnih pogodb z lastnim zaposlenim, s tem da bodo te pogodbe davčno razbremenjene.