»Nataša Pirc Musar bo najprej počakala na odgovor koalicije, ali podpira njen najnovejši predlog za varuhinjo človekovih pravic,« odgovarjajo v njenem uradu na vprašanje, kdaj bo predsednica republike predlagala novega kandidata za guvernerja Banke Slovenije.

Zakonodaja sicer ne omejuje časa oziroma ne določa, koliko časa lahko centralno banko (do izvolitve novega) vodi namestnik guvernerja.

Predsednica je s predlogom Antona Ropa, ki je po Janezu Drnovšku vodil zadnjo vlado LDS, v parlamentarnem glasovanju o tem kandidatu novembra lani pogorela. Spomnimo, Rop je tedaj zbral le 24 poslanskih glasov podpore od potrebnih 46, in odtlej se to kadrovanje ne premakne z mrtve točke.

Spopad vplivnih omrežij

Zdi se, da gre v ozadju guvernerske sage za spopad dveh vplivnih omrežij, ki v Sloveniji že dolgo krojita različne kadrovske odločitve.

Koalicija vztraja pri podpori državni sekretarki na finančnem ministrstvu Saši Jazbec, predsednico pa po neuradnih informacijah moti, da kandidatka pripada vplivnemu omrežju Boruta Jamnika, iz katerega izhaja tudi finančni minister Klemen Boštjančič. Svojih zadržkov glede Jazbečeve pa javno ni pojasnila in na tovrstna vprašanja novinarjev tudi ne odgovarja.

»Predsednica republike javnosti vendarle dolguje kakšno dodatno pojasnilo ... Če predsednica zavrača Sašo Jazbec zato, ker čuti izsiljevanje Roberta Goloba, pametnih razlogov proti njej pa sicer nima, bi se zdelo, da sta v aktualni konfrontaciji sokriva oba. Še zlasti pa bi javnost pričakovala navedbo zadržkov o konfliktu interesa, ki ga zaznava pri kandidatki, saj si je težko predstavljati, da bi to moral ostati varovan podatek,« komentira dr. Boris Vezjak s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. 

[[povezana]]

Še pred poslanskim glasovanjem o Tonetu Ropu, trdijo sogovorniki, so v zakulisju zanj lobirali tudi ljudje iz kroga Gregorja Golobiča (nekdanjega vplivnega generalnega sekretarja LDS ter prvaka Zares). Zdaj pa je iz presečnega kroga Golobiča in Milana Kučana (nekdanjega predsednika republike, ki si še vedno prizadeva vplivati na različne odločitve v državi) lansirana špekulacija, da bi bili - če bi Jazbečeva dejansko postala guvernerka - gotovo poplačani tako imenovani podrejenci oziroma nekdanji lastniki vrednostnih papirjev, ki so bili razlaščeni ob sanaciji bank leta 2013.

Pomembno dejstvo ob teh (dez)informacijah je, da ima Banka Slovenije kolektivni organ vodenja, kar pomeni, da guverner odločitve o poplačilu osmoljencev iz bančne sanacije nikakor ne more sprejeti sam, da je Banka Slovenije v tem primeru toženec in, da postopki tečejo doma in v tujini na evropskih sodiščih. In še: guverner sam ne podeljuje licenc za člane uprav bank. 

Kaj pa konflikt interesov?

Saša Jazbec je poročena s predsednikom uprave pozavarovalnice Sava Re Markom Jazbecem. Sava Re je ob bančni sanaciji ostala brez dobrih 35 milijonov evrov naložb v različne vrednostne papirje.

»Znam prepoznati situacijo, ko bi lahko bil v konfliktu interesov. Če bi bila moja soproga v prihodnosti morebiti na Banki Slovenije, sam pa še vedno v Savi Re in bi Sava Re morebiti tožila Banko Slovenije, bi najavil potencialni konflikt interesov. Izločil bi se iz vpogledov v materiale, iz razprav in iz sprejemanja vseh odločitev v zvezi z zadevo. Izločitev bi bila tudi ustrezno zabeležena in utemeljena ter podprta skladno z notranjimi pravili z mnenjem naše službe za skladnost poslovanja. Sava Re bi torej odločitve v zvezi zadevo sprejemala brez mojega sodelovanja,« odgovarja Jazbec. Zanika tudi, da bi bil del vplivnega omrežja Boruta Jamnika.

Konflikta interesov v funkciji regulatorja sistema ni - Banka Slovenije namreč ni pristojni organ nadzora nad subjekti na zavarovalniškem trgu, na katerem deluje Sava Re.

Pojavljajo se tudi pomisleki, da bi lahko Jazbec kot morebitna guvernerka vplivala na nadzor družbe Save Re tudi prek odbora za finančno stabilnost (OFS). Gre za makrobonitetni organ, ki ga sestavljajo predstavniki nadzornih organov finančnega sistema – Banke Slovenije, Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) ter ministrstva za finance (brez glasovalnih pravic). Člani OFS so guverner Banke Slovenije in viceguverner, pristojen za nadzor bančnega poslovanja, direktor ATVP in njegov namestnik, direktor AZN in njegov namestnik. Teh šest članov ima glasovalno pravico, dva predstavnika ministrstva za finance pa nimata. Predsednik odbora je guverner, odločitve se sprejemajo z dvotretjinsko večino, poudarjajo na ministrstvu za finance. 

Interes Jamnikovega omrežja, da postavi svojega človeka na vrh Banke Slovenije, pa bi se lahko skrival v želji po vplivu na strogost nadzora SID banke, ki jo vodi Borut Jamnik. Ta je konec leta ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo, ki se bo ukvarjala z bolj tveganimi naložbami in tako po njihovem zapolnila tržno vrzel.