Aktualno
Politika
Poglejte milijonske vile, ki jih Golob po novem ne bo obdavčil
Izhodišča zakona o davku na nepremičnine kažejo na davčno razbremenitev premožnih.
Golobov zakon o nepremičninah ne bo obdavčil milijonskih vil, v katerih živijo lastniki. Še več: davčno jih bo razbremenil, saj bo ob tem ukinil davek od premoženja, ki ga plačujejo lastniki z večjimi nepremičninami.
Vlada je sprejela izhodišča za pripravo zakona o davku na nepremičnine. Če pustimo ob strani smele napovedi, kaj vse bo dobrega davek prinesel - od razbremenitve plač pa do izboljšanja razmer na področju oddajanja nepremičnin - je očitno, da se napovedanih rešitev lahko veselijo premožni lastniki milijonskih vil. Ti namreč davka ne bodo plačevali, če v razkošnih nepremičninah živijo. In ne le to - koalicija je napovedala tudi ukinitev trenutnega davka na premoženje.
Davek od premoženja plačujejo fizične osebe, ki imajo v lasti nepremičnino večjo od 160 m2 oziroma imajo drugo ali več nepremičnin, tudi če te niso večje od 160 m2. V to kategorijo sodijo stavbe, deli stavb, stanovanja ali hiše, vikendi, garaže, ki niso del bloka ali hiše. Davka ni treba plačati za stanovanjske nepremičnine, katerih površina ni večja od 160 m2 in lastnik ali družinski člani stalno prebivajo v njej. Pravna ureditev tega davka izhaja še iz Zakona o davkih občanov iz leta 1988. Ta davek je prihodek občine, vse občine sicer tega davka ne zaračunavajo.
V zadnjih petih letih so se cene na trgu, in posledično tudi vrednosti stanovanjskih nepremičnin, povišale za skoraj 100 odstotkov. Največji dvig je zaznati na lokacijah, ki so najbolj zaželene na trgu nepremičnin, torej v Ljubljani in njeni okolici, na Obali ter na turističnih območjih na Gorenjskem (Bled, Kranjska Gora, Bohinj).
Komu se torej lahko smeji ob napovedi predsednika vlade Roberta Goloba o uvedbi nepremičninskega davka za drugo in vse naslednje nepremičnine, kar pomeni, da prva nepremičnina, denimo dom, ne bo obdavčena, vse naslednje nepremičnine pa bodo? In ob dejstvu, da bodo oproščeni še davka od premoženja.
Eden od njih je na primer poslovnež Janez Škrabec.
Geodetska uprava je vrednost Škrabčeve vile na Bledu ocenila na 1,870 milijona evrov. Vila ima dobrih 593 kvadratnih metrov bivalnega prostora, neto tlorisna površina pa presega 741 kvadratnih metrov.
[[povezana]]
Davka na nepremičnine ne bo na primer plačevala predsednica republike Nataša Pirc Musar za svojo hišo v Radomljah pri Ljubljani, po podatkih zemljiške knjige ima sicer v lasti tri četrtine nepremičnine, kjer živi, preostanek pa je vpisan na njenega moža Aleša Musarja, ki je nedavno kupil tudi nepremičnino v hrvaški Istri.
Nepremičninskega davka, če bodo sprejeta izhodišča zapisali v zakon, za svoje razkošno domovanje ne bo plačeval na primer niti primorski poslovnež Rajko Hrvatič.
Vila je po vrednotenju Geodetske uprave ocenjena na več kot dva milijona evrov, obseg bivalnega prostora je 411 kvadratnih metrov, garaža obsega 389, nerazporejenega prostora pa je 267 kvadratnih metrov. Hrvatič pa - kot rečeno - ne bo plačeval niti davka od premoženja, ki so ga lani v piranski občini odmerili v višini 84.115 evrov. Za leto 2024 je bilo v občini Piran izdanih 3.179 odločb o odmeri tega davka.
Po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije (Furs) je bilo sicer v lanskem letu izdanih 158.702 odločb o odmeri davka od premoženja. V primerjavi z letom 2023 je bilo izdanih za 7,5-odstotka več odločb. Davek od premoženja je prihodek občine, kjer nepremičnina leži. V letu 2024 je bilo pobranih za skupaj 10,7 milijona evrov tega davka, kar je za 6,8-odstotka več kot leto pred tem.
Na Furs so nam razkrili najvišje odmerjen davek od premoženja. Za zdaj imamo na voljo podatek za leto 2023. Najvišji znesek odmerjenega davka od premoženja za leto 2023 znaša 237.220 evrov – to predstavlja višino odmerjenega davka na posameznega davčnega zavezanca v posamezni občini, kot je določena v odmerni odločbi in se nanaša na več nepremičnin tega zavezanca. Občine žal ne moremo razkriti.
V Portorožu si je dom omislil tudi znani odvetnik Uroš Ilič, med drugim nekdanji prvi nadzornik Luke Koper in lastnik več nepremičnin po državi.
Bo pa davek na svojo razkošno nepremičnino plačal na primer kriptomilijonar ter lastnik več hotelov v Bohinju Damian Merlak, ki jo z dobrimi 280 kvadratnimi metri bivalnih prostorov uporablja kot svojo slovensko rezidenco. Merlak ima svoje prebivališče prijavljeno namreč v Dubaju, kjer je našlo davčno zatočišče tudi nekaj drugih premožnih Slovencev.
Na finančnem ministrstvu pojasnjujejo, da bodo po uvedbi nepremičninskega davka ohranili nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki ga plačujejo lastniki nepremičnin, ter da predlog nepremičninskega davka, kot so si ga zamislili, predstavlja obliko davka na premoženje.
Pri predvideni obdavčitvi premoženja v obliki stanovanjskih nepremičnin so v skladu s predstavljenimi izhodišči kot davčni zavezanci predvidene tudi pravne osebe, pri čemer ni pomembno, kdo je lastnik poslovnih deležev ali delnic. Prav tako je v izhodiščih jasno zapisano, da bodo davčni zavezanci tudi tiste fizične osebe, ki sicer bivajo drugje, in niso rezidenti Slovenije.
Tak primer bo na primer vila enega najbogatejših Slovencev Igorja Laha, ki jo ima ob Blejskem jezeru in je v lasti podjetja VRP nepremičninsko poslovanje s sedežem v Ljubljani.
Z nepremičninskim davkom bo obdavčena tudi primorska rezidenca lastnika več hotelov in solastnika Casinoja Portorož Aleksandra Jančarja. Jančar ima namreč prebivališče prijavljeno v dvorcu na Teharjah, ima pa tudi nepremičnino na Obali.
[[povezana02]]
Na ministrstvu za finance odzive in komentarje na predlog izhodišč uvedbe nepremičninskega davka zbirajo do 25. januarja 2025. Odzive bodo nato temeljito preučili, napovedujejo, in izsledke upoštevali pri nadaljnjem delu ter usklajevanju z različnimi deležniki.
Jutri bodo predstavniki ministrstva za finance z ministrom Klemnom Boštjančičem ter direktorjem Fursa Petrom Grumom v Portorožu razpravljali o izzivih davčnih sprememb. Kot so zapisali organizatorji v Slovenskem inštitutu za revizijo, je davčni sistem v Sloveniji v stalnem pričakovanju večje davčne reforme, od katere gospodarstvo pričakuje tudi spremembe pri obdavčitvi stroškov dela.
Eden od ključnih pomislekov gospodarstva je, kolikšen bo v resnici izplen novega davka in, ali bo ta zadosten za razbremenitev dela ter zagona najemnega trga, kot napoveduje minister Boštjančič.