Gospodarstvo
Sredi Portoroža nepremičninski mogotec postavil kamp na črno
Kamp na črno brez gradbenega dovoljenja je postavilo podjetje nepremičninskega mogotca Aleksandra Jančarja, ki je že leta 2019 dobil odločbo gradbene inšpekcije o odstranitvi.
Pet let je že od tega, ko je gradbena inšpekcija izdala odločbo o odstranitvi črne gradnje sredi Portoroža. Odstranil ga ni ne lastnik in ne inšpekcija na stroške nepremičninskega mogotca, ki ima v lasti sedem hotelov.
Sredi Portoroža stoji luksuzni kamp, ki pa je postavljen na črno. Tako je razvidno iz table, ki jo je na njegovo ograjo pripela pred petimi leti gradbena inšpekcija. Kamp si je omislil eden največjih zasebnih hotelirjev pri nas, celjski nepremičninski mogotec Aleksander Jančar oziroma njegova družba Eurotas turizem d.o.o.. Jančar ima v Sloveniji na različnih lokacijah v lasti kar sedem hotelov ter (vsaj) en lokal v Celju. V preteklosti je bil tudi lastnik Paprike, znanega lokala tik ob portoroški obali.
Gradbena inšpekcije je temu njegovemu podjetju avgusta 2019 odredila, da mora v 30 dneh po vročitvi odločbe odstraniti novozgrajeni turistični kamp, ki ga sestavlja osem mobilnih hišk. Kamp je bil namreč postavljen brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
Pred vrati je leto 2025, odločbe gradbene inšpekcije pa v petih letih ni izpolnil nihče.
Kaj pravi inšpekcija?
Ker Eurotas turizem ni izpolnil odrejenih obveznosti na način in v roku kot izhaja iz izreka odločbe, je gradbeni inšpektor začel postopek izvršbe, smo izvedeli.
»S sklepom o dovolitvi izvršbe je bil zavezancu (družbi Eurotas turizem, op. p.) določen naknadni rok za izvršitev obveznosti. Hkrati ji je bilo povedano, da bo, če ne bo izpolnila obveznosti v naknadnem roku (31. januar 2020), izvršbo opravil pooblaščeni izvajalec na stroške inšpekcijske zavezanke,« so nam v teh dneh pojasnili na gradbeni inšpekciji.
Zadeva je bila po njihovih trditvah uvrščena na seznam za izvršbe, vendar po prioritetah dela pri izvršilnih postopkih tudi v letu 2024 še ni prišla na vrsto za izvršbo po drugi osebi, torej za izvršbo po pooblaščenem izvajalcu inšpektorata. Kdaj sploh bo, ni mogoče napovedati, pravijo na inšpekciji ter še, da se seznam izvršilnih postopkov vsako leto spreminja in je interne narave ter ne sodi med informacije javnega značaja.
Jančar je sicer na črno postavljeni kamp skušal legalizirati prek postopka lokacijske preveritve, vendar je piranski občinski svet aprila 2021 to zavrnil, Jančar pa, kažejo javne evidence, Eurotas turizma nima več, saj je bila jeseni istega leta družba izbrisana.
V lasti ima še vrsto hotelov
Kamp na črno sredi Portoroža v neposredni bližini enega njegovih hotelov in le nekaj metrov od morja ni edina naložba v turizem, ki si ji jo na Obali omislil celjski nepremičninski mogotec. Je namreč tudi lastnik hotela Piran, Boutique hotela Portorose (nekdanja Marita), njegova skupina Eurotas, ki jo obvladuje prek podjetja Maksimiljan, je pred leti pridobila v last še hotel Barbara v Fiesi. Njegovi so tudi hotel Arena v Mariboru, Hotel Evropa v Celju, turistični kompleks Pohorske terase, lani je Jančar kupil še Hotel Kranjska Gora, s celjskim odvetnikom Dušanom Korošcem pa je bil v preteklosti tudi lastnik Term Dobrna.
Je tudi eden od lastnikov igralnice Casino Portorož, kjer je predsednik nadzornega sveta.
Na naše vprašanje, zakaj so z odstranitvijo čakali pet let, Pinter ni odgovoril.
Aleksander Pinter, direktor družbe Eurotas hoteli (na območju njihovega hotela Portorose Boutique je postavljen kamp na črno), je za naš portal povedal, da bodo črno gradnjo zdaj odstranili. »Skladno z inšpekcijsko odločbo bomo mobilne objekte odstranili in vzpostavili prvotno stanje. Sicer so se pripravljalna dela za odstranitev že pričela, bo pa celoten poseg izveden skladno z razpoložljivostjo potrebnih zunanjih izvajalcev, predvidoma po praznikih v začetku novega leta.«
Na vprašanje, zakaj kar pet let črne gradnje niso odstranili, Pinter ni odgovoril, prav tako ne, ali kamp obratuje oziroma je obratoval.
Domačini sicer trdijo, da kamp naselijo, ko zapolnijo zmogljvosti bližnjega hotela.
Nepremičninski mogotec Aleksander Jančar se v medijih pojavlja le redko.
Eden zadnjih zapisov o njem je povezan s priznanjem krivde pred štirimi leti, ko je na sodišču podpisal sporazum o priznanju krivde za kaznivo dejanje zlorabe položaja v povezavi s sumljivimi posli enega njegovih podjetij, podjetja Avioprojekt z jeseniško bolnišnico, za katero naj bi gradili parkirišče. Ta posel naj bi bil vreden 2,4 milijona evrov. Zanj je od celovške Hypo banke prejel 7,3 milijona evrov posojila, razlika pa naj bi izginila neznano kam. Po tem, ko je Jančar s tožilstvom podpisal sporazum o priznanju krivde, se po prvem naroku na sodišču ni več prikazal. Na temelju sporazuma s tožilstvom je dobil tri leta pogojnega zapora s preizkusno dobo petih let, plačati pa je moral tudi stransko denarno kazen v višini 200 tisoč evrov. Zastopal ga je odvetnik Stojan Zdolšek.
Med celjskimi nepremičninami, ki so v Jančarjevi zasebni lasti, izstopa po poročanju časnika Večer močno zavarovan dvorec na Teharjah, imenovan Mlinarjev Janez.