Volitve za rektorja Univerze v Ljubljani so 2. aprila, kampanja je v polnem teku in ozračje je vse bolj napeto. Trije rektorski kandidati bodo v zadnjem tednu skušali nagovoriti volivce in si zagotoviti podporo med zaposlenimi in študenti. Po informacijah, ki smo jih pridobili v uredništvu, vlada napetost tudi pri aktualnemu rektorju Gregorju Majdiču.

»Ocenjujem, da je vse bolj napeto in da še nikoli nismo občutili takšnih pritiskov, kot smo jih deležni zdaj,« je dejal dekan fakultete za šport Damir Karpljuk. Po zadnjem soočenju na rektoratu je od aktualnega rektorja prejel spodnje sporočilo, v katerem ga je rektor spraševal, zakaj se ni udeležil nobenega od javnih soočenj.

»Sporočilo doživljam kot pritisk«

V sporočilu, ki je zaokrožilo in našlo pot do našega uredništva, je rektor dekana spraševal, kakšno je vzdušje na njegovi fakulteti in ga opozoril, da bo treba delati na volilni udeležbi, saj ima v nasprotnem primeru možnosti njegova protikandidatka z ekonomske fakultete, ki ima »svoj krog«.

Drugi del sporočila se nanaša na denar za poplačilo plač, ki so se z novo plačno reformo v javnem sektorju dvignile, ministrstvo pa z univerzami še vedno ni uredilo financiranja, zaradi česar se nekatere fakultete že soočajo s finančnimi težavami.

»Zelo sem vznemirjen in se sprašujem, kaj naj naredim. Z vsebino sporočil sem seznanil vodstvo fakultete in tudi oni doživljajo to, tako kot jaz. Gre za nedopusten pritisk in žalitev mojega intelekta. Razmišljam celo o odstopu,« je dejal dekan, ki po naših informacijah ni bil edini, ki je bil deležen takšnih sporočil.

Dekan Karpljuk - kot pravi - javno ni podprl nobenega kandidata. 

Z domnevnimi očitki, da v okviru kampanje izvaja pritisk na dekane - tovrstno sporočilo naj ne bi bilo posredovano zgolj dekanu športne fakultete - smo soočili rektorja Majdiča, ki pa je v odgovoru odločno zanikal, da bi na kogarkoli izvajal pritisk.

Protikandidatki začudeni

Njegovi protikandidatki pravita, da s pritiski nista seznanjeni. Metka Tekavčič je v odgovoru na vprašanje zapisala: »Dekani so odgovorni in razumni ljudje, ki se odločajo sami.«

Irena Mlinarič-Raščan pa pravi, da informacij o pritiskih ne pozna. »Sama sem bila h kandidaturi pozvana s strani široke skupine dekanov. Akademska svoboda je temeljna pravica, ki igra ključno vlogo tudi pri volitvah rektorja, saj zagotavlja neodvisnost in avtonomijo univerze pri izbiri svojega vodstva. To pomeni, da lahko akademska skupnost brez zunanjih pritiskov izrazi svojo voljo glede vizije in usmeritve univerze.«

[[povezana]]

Akademski ali politični parket?

Medtem ko na Majdiča letijo očitki, da izvaja pritiske na nekatere dekane, kandidatki s fakultete za farmacijo očitajo, da jo pri kandidaturi podpira Nova Slovenija.

Raščan pravi, da to prvič sliši in dodaja, da je vesela podpore »vseh, ki so moj program prebrali in ga podpirajo. Volijo pa lahko zaposleni in študenti UL.«

Kandidatka z ekonomske fakultete Tekavčič pa naj bi v kampanji angažirala študentske predstavnike in jim za opravljeno delo plačevala, a te informacije zanika in pravi, da ji študenti res pomagajo, a brezplačno.

»Nikogar ne plačujem, vedno pa pri meni dobijo čokolado in kokto ali kokakolo brez sladkorja. Pa ne le študenti, ampak vsak, ki pride v mojo pisarno. In ne samo sedaj, ampak v vseh pisarnah, kjer sem kadarkoli delovala.«

Na vprašanje, ali jo pri kandidaturi podpira stranka SD, je odgovorila, da je Univerza akademski in ne politični parket. »Jaz s politično opredelitvijo nimam problemov in bi bila sama sebi smešna, če bi se glede tega sprenevedala. Kar pa zadeva podporo, pa zanjo stranke nisem prosila. Verjamem pa, da me tisti, ki me poznajo in vedo, da to, kar govorim, tudi delam, podpirajo. Z ljudmi se veliko pogovarjam,« je za Info360.si povedala Tekavčič.  

Za kampanjo iz lastnega žepa 

Vse tri kandidate smo vprašali, zakaj so se odločili za kandidaturo. Majdič je zapisal, da se je za to odločil po daljšem premisleku, ker meni, da so naredili nekaj pomembnih premikov v smeri še odličnejše in mednarodno uveljavljene univerze, ki skrbi za celotno akademsko skupnost, tako za zaposlene kot študentke in študente. 

»Ker menim, da moramo te uvedene spremembe zdaj stabilizirati in nadaljevati po poti Univerze v Ljubljani v mednarodno še bolj odlično univerzo, sem se odločil za kandidaturo za drugi mandat.«

Pravi še, da je UL že danes odlična in mednarodno priznana univerza, ki potrebuje stabilnost vodenja v naslednjih štirih letih ob polni implementaciji vseh uvedenih sprememb.

Mlinarič-Raščan pravi, da je kot dolgoletna dekanja fakultete za farmacijo in članica senata Univerze v Ljubljani dobro spoznala univerzo, sodelavci pa so jo spodbudili h kandidaturi. Omeni tudi svoje bogate izkušnje iz akademskega, raziskovalnega in vodstvenega področja ter mednarodno vpetost preko UNESCO povezav in Evropskih raziskovalnih in akademskih mrež.

»Prvi razlog je torej poziv in široka podpora, drugi to, da menim, da znam in zmorem. In tretjič, kandidiram, ker smo v 105. letih na Univerzi v Ljubljani razvili organizacijsko kulturo, ki narekuje, da dosegamo najboljši razvoj z menjavo rektorjev in rektoric ter vodstev vsake 4 leta. S tem omogočimo vedno svež pogled na izzive in nov aktualen pristop.«

Tekavčič pa se je za kandidaturo odločila, ker meni, da mora naša univerza v družbi ponovno dobiti vlogo, ki ji glede na bogastvo znanj pripada.

»Imamo znanje in odlične ljudi, zato potrebujemo le pogum in odločnost, da to, kar smo si zastavili, tudi uresničimo.«

Vsi trije pravijo, da so kampanjo financirali sami, iz lastnih sredstev, pri kampanji pa jim pomagajo prijatelji. Majdič pravi, da je za kampanjo porabil 38 evrov za tiskanje plakatov, ki jih lahko v skladu z navodili volilne komisije vsi kandidati objavijo na članicah UL. Mlinarič-Raščan bo porabila približno 950 evrov, Tekavčič pa zneska ni razkrila. Pravi le, da bo porabila zelo malo in da se ji akademsko okolje ne zdi primerno okolje, da bi volitve potekale kot tekmovanje marketinških agencij.