Zdravstvena domova Velenje in Logatec sta letos poleti objavila – vsak zase - razpisa za nakup reševalnega vozila tipa C. A vsebina, ki se nanaša na tehnične specifikacije vozila, je v obeh razpisih praktično identična. Razlike v zapisu so do točke, kjer se zahteva medicinska oprema tako minimalne, da niso vredne omembe. Pri medicinski opremi pa so v ZD Velenje dodali nekaj dodatnih alinej, saj so poleg vozila želeli še dodatno opremo: aspirator, kardiološki stol, transportni defibrilator in ventilator.

V ZD Logatec so za reševalno vozilo odšteli 212.118,72 evra (z davkom), v ZD Velenje pa z dodatno medicinsko opremo 268.824,68 evra (z davkom).

Ali je vsebina razpisov skoraj ista zato, ker obstajajo glede reševalnega vozila in njegove opreme zakonsko določeni standardi? Na ministrstvu za zdravje so pojasnili, da je osnova za nabavo reševalnega vozila s strani izvajalcev določena v Pravilniku o prevozih pacientov - v Prilogi 3: Standard opremljenosti vozil za prevoze pacientov in izvajanje nujne medicinske pomoči (NMP). Ta priloga določa zgolj, da mora vozilo izpolnjevati standard EN 1789:2007 ter biti opremljeno z medicinsko opremo skladno s Pravilnikom o službi nujne medicinske pomoči, ki opremo natančneje opredeljuje v Prilogi 4. Sodeč po teh pravilnikih in prilogah, ima naročnik pri pisanju razpisa za nakup reševalnih vozil dokaj proste roke.

A iz objavljenih razpisov se zdi, kot da so nastajali po sistemu kopiraj – prilepi. Poleg zgoraj omenjenih razpisov smo si ogledali še nekaj drugih, vsem pa je skupna izjemna podobnost.

Dvakratna razlika v ceni

Poleg tega, da so razpisi »copy-paste«, pa so poznavalci razmer opozorili še na po njihovem mnenju izjemno visoke cene kupljenih vozil. Predočili so nam ponudbo za nakup vozila Fiat v Sloveniji in za njegovo predelavo v reševalno vozilo pri italijanskem podjetju. Za vse skupaj bi odšteli dobrih 71.000 evrov (brez davka), medtem ko naši zdravstveni domovi odštejejo še enkrat več. Seveda se različne znamke vozil težko primerjajo, prav tako kvaliteta vgrajenih materialov in notranje opreme, pri čemer pa se naši viri sprašujejo, zakaj za naš dva milijonski trg ni dobro nekaj, kar je za več deset milijonskega italijanskega. Prepričani so, da se v teh primerih vodstva zdravstvenih domov ne obnašajo kot dober gospodar. Če bi se, bi po njihovem tudi medicinsko opremo kupovali po sklopih, ne pa da jo uvrstijo k nakupu reševalnega vozila, saj tako močno zožijo prostor za konkurenco.

V velenjskem zdravstvenem domu so med opremo, ki naj bo dobavljena k vozilu na primer zahtevali tudi transportni defibrilator  z bifazno reducirano sinusoido do 360J. Tako karakteristiko ima le aparat Lifepak (ameriški proizvajalec Stryker), katerega zastopstvo imata v Slovenji podjetji Medicop in Medical 4 - a se slednje na razpis ne more prijaviti, saj ne predeluje reševalnih vozil, defibrilatorja pa posebej ne more ponuditi, saj je sklop razpisa le en.  Je bil torej razpis prirejen za točno določenega ponudnika?

»V službi, kot je urgentna medicina, je usposobljenost za delo z aparati zelo pomembna. Več kot je različnih, več je možnosti napak. Komisija je zasledovala cilj, da je oprema v vseh nujnih reševalnih vozilih enaka. Razpis vsekakor ni bil prirejen, sicer verjamem, da bi ponudniki, ki so postavljali vprašanja na portalu, vložili revizijo,« je pojasnil direktor velenjskega zdravstvenega doma Janez Kramar. Ob tem je seveda treba vedeti, da revizija za pritožnike predstavlja več tisoč evrov vreden strošek.

Zakaj torej razpisa niso razdelili na sklope in vsak medicinski aparat kupovali posebej, saj bi tako razširili možen krog dobaviteljev, ki bi se lahko prijavili? Direktor Kramar je odgovoril, da se je komisija odločila za razpis v celoti. Pojasnila, kaj je bil argument za tako odločitev, ni podal.
Tudi tehnične karakteristike za nakup vozila, ki so skoraj identične, kot jih je imel v razpisu objavljen ZD Logatec, so po njegovih besedah pripravili člani komisije. Ta komisija pa ni predlagala, da bi kupili vozilo in ga predelali v reševalnega (kar bi bilo  sodeč po italijanski ponudbi lahko bistveno ceneje), kot tudi ne nakupa rabljenega vozila.

»V Sloveniji sicer ni ravno običaj, da bi javni zdravstveni zavodi kupovali rabljena nujna reševalna vozila, so predolgo v uporabi,« je dejal Kramar, sicer nekdanji vodja reševalne postaje UKC Ljubljana in reševalne službe v ZD Velenje.

Iz ZD Logatec so zaradi prazničnih dni sporočili, da bodo odgovore podali, kakor hitro bo šlo; čakamo tudi odziv Medicopa.

Dodajmo še, da so v Občini Kamnik za potrebe kamniškega zdravstvenega doma pred kratkim prav tako objavili razpis za nakup reševalnega vozila, v sklopu katerega so naročili defibrilator s skoraj identičnimi karakteristikami, ki so jih v razpisu objavili v Velenju. Pogodbo za nakup reševalnega vozila so z Medicopom podpisali decembra: stal jih bo 248.386,27 evra (z davkom).

Družba Medicop, ki deluje od leta 1978 je leta 2019 v Severni obrtno-industrijski coni v Murski Soboti odprla nove poslovne in proizvodne prostore. Investicija je bila vredna 6,6 milijona evrov, skupaj z opremo 7,5 milijona evrov. Družba je pri tem vložila dva milijona evrov lastnega denarja, 900 tisoč evrov pa je prispevalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Peter Podlunšek, lastnik Medicopa je leta 2019, ko je postal tudi podjetnik leta, za RTV Slovenija dejal: »Pri reševalnih vozilih je - tako kot pri medicinski opremi -naš kompletni lastni razvoj. Od dizajna, izgradnje, prodaje in postprodajnih aktivnosti. Po pričevanju stroke je Medicop eno od pet top podjetij na svetu na področju medicinske opreme in verjamem, da tudi pri reševalnih vozilih sodimo v sam vrh Evrope.« Tri njihova reševalna vozila je Slovenija donirala tudi v Ukrajino. Od leta 2003 je Medicop prejel 67 milijonov evrov javnega denarja; večino od zdravstvenih ustanov. Kot imajo zapisano na svoji spletni strani, so njihovi izdelki umeščeni v bolnišnicah in zdravstvenih centrih v 60 državah po vsem svetu. Njihove izdelke uporabljajo skoraj vse zdravstvene ustanove v Sloveniji.