Aleš Rezar, predsednik parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje politično vmešavanje v delo policije in drugih organov, je za danes sklical nujno sejo. Njeni člani se niso sešli od novembra lani, kot je znano, pa so del svojega dela končali s tem, ko je državni zbor sprejel vmesno poročilo, v kateri so predsednika vlade Roberta Goloba oprali suma političnega vmešavanja v delo policije. 

Komisija, ki jo vodi poslanec Gibanja Svoboda, je bila pravzaprav ustanovljena predvsem zaradi medijskega razkritja, da je urad za preprečevanje pranja denarja na podlagi anonimke leta 2021 sprožil eno najbolj obsežnih preiskav bančnih računov v državi. Ob njeni ustanovitvi je bilo poudarjeno, da bo to ena od prioritet dela, po ocenah predstavnikov Gibanja Svoboda pa gre »za eno največjih afer v zgodovini Slovenije, za morda največjo zlorabo neke državne institucije«.

Pričakovati je, da bo do državnozborskih volitev osrednja pozornost tako namenjena preiskavi morebitnih zlorab urada za preprečevanje pranja denarja. Danes pa bodo na nujni seji najverjetneje odločali o tem, katero dokumentacijo bodo zahtevali.

Zaradi domnevno nezakonitega množičnega vpogledovanja v več kot dvesto transakcijskih računov v lasti več kot sto posameznikov, med njimi tudi novinarjev in podjetij, je Nacionalni preiskovalni urad zaradi suma zlorabe uradnega položaja že kazensko ovadil nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Damjana Žuglja, ki velja za kader SDS. V stranki komentarjev na to temo ne dajejo. 

Afera, ki jo nekateri imenujejo kar slovenski Watergate, je nastala, ko je urad podatke začel zbirati po prejetju kratke anonimke, spisane v angleškem jeziku in v kateri so bili nanizani domnevni očitki o pranju denarja in utaji davkov podjetij v skupini Telemach.

Bi bilo treba zakonodajo, ki ureja delovanje urada za preprečevanje pranja denarja, spremeniti?

Postopkov v teku kot ministrica za pravosodje ne smem komentirati. Konkretnega zakona ne poznam dovolj dobro, da bi lahko ocenila, ali ga je potrebno spremeniti. Zagotovo pa je potrebno preprečiti kakršnokoli zlorabe, tudi politične. Ni problem sicer vedno v zakonodaji, problem je v ljudeh. Nikoli pa žal ni mogoče zapisati zakonov tako, da jih nekdo ne bo želel kršiti za takšen ali drugačen namen, odgovarja na dilemo ministrica za pravosodje Andreja Katič.

Obračun z Bobnarjevo in Lindavom

Predsednika preiskovalne komisije Aleša Rezarja pa čaka še ena neizpolnjena naloga in ga k njej zavezujejo sklepi državnega zbora.

Pred sprejetjem sklepov in potrditvijo vmesnega poročila o delu komisije glede očitkov o vmešavanju politike v delo policije, so celo iz vrst koalicijskih poslancev prihajale napovedi, da ne bodo dobili podpore.

[[povezana]]

Glasovanje poslancev koalicije - ne glede na prejšnje napovedi - je zelo očitno pokazalo, da je predsednik vlade discipliniral koalicijske vrste in le redki vladni poslanci so zmogli pogum in se pri glasovanju (vsaj) vzdržali.

Državni zbor je tako s sprejetjem vmesnega poročila komisije formalno ugotovil, da so premier Robert Golob, ki pred komisijo sploh ni pričal, direktor Sove Joško Kadivnik, direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Muženič in zunanja ministrica Tanja Fajon pri razbitju vohunske mreže, kazenskem pregonu ruskih vohunov in izgonu ruskega diplomata delovali zakonito, odgovorno, skrbno in profesionalno ter da premier ni vplival na datum aretacije ruskih vohunov. Nasprotno pa, da sta nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji vršilec generalnega direktorja policije Boštjan Lindav v svojem pričanju z navajanjem neutemeljenih in neresničnih dejstev osebne, politične in karierne interese postavila pred nacionalne. 

[[povezana02]]

Sklenili so tudi, da preiskovalna komisija Lindava zaradi suma krive izpovedbe naznani pristojnim organom kazenskega pregona. Pristojnemu organu pa so naložili sprožitev postopka varnostnega preverjanja in zavrnitve izdaje dovoljenja za dostop do tajnih podatkov zoper Bobnarjevo zaradi »utemeljenega dvoma o njeni zanesljivosti in lojalnosti.«

Ima Rezar kakšne težave?

Dva meseca sta skoraj minila od odločitve državnega zbora. Ali je Rezar izpolnil omenjene sklepe? V  začetku februarja nam je odgovoril, da je »preiskovalna komisija v skladu z dosedanjo uveljavljeno prakso sklepe izvršila in začela s postopkom priprave vse potrebne dokumentacije, ki je potrebna za izvršitev sklepa.« Sklepe naj bi izvršili v najkrajšem možnem času in brez zunanje odvetniške pomoči.

Minuli ponedeljek smo predsednika komisije Aleša Rezarja vprašali, ali je po omenjenem januarskem discipliniranju poslancev koalicije že uresničil sklepe državnega zbora, vendar odgovora (še) nismo prejeli. 

O očitkih, ki jih je nanizala Tatjana Bobnar na račun Roberta Goloba, presoja še protikorupcijska komisija, postopek je v zaključni fazi, odločitev pa bo po napovedih sprejeta do parlamentarnih volitev. Specializirano tožilstvo se medtem ukvarja s kazensko ovadbo zoper Goloba, ki jo je oktobra lani prejelo od policije.