»Že kot najstnica sem čutila neko težo na sebi. Takrat ne veš, kaj se dogaja, in si ne upaš povedati. Strokovno pomoč sem poiskala pred kratkim, ko res ni šlo več. Nisem bila zmožna več skrbeti sama zase, za svoje telo. Spala sem po 14 ur, nisem imela motivacije za nič, niti kave si nisem bila zmožna skuhati. Čez čas te začne boleti celo telo, ker se tako malo premikaš,« začne svojo pripoved in izkušnjo z depresijo naša 31-letna sogovornica, ki želi ostati anonimna.

Je le ena izmed mnogih, ki se zaradi duševne motnje vsakodnevno spopada s številnimi izzivi. Najpogostejše oblike duševnih bolezni v EU so tesnobne motnje in depresija.

280 milijonov ljudi po svetu trpi za depresijo

NIJZ je pred leti vpliv depresije na kakovost življenja enačil s kakovostjo življenja posameznika s hudo telesno boleznijo, npr. možgansko kapjo.

»V Sloveniji po podatkih Eurostata približno 85.000 ljudi živi z depresivnimi motnjami. Upam si trditi, da je številka nezdravljenih večja. V raziskavah, tudi domačih, strokovnjaki ugotavljajo, da se le okoli polovica oseb, ki jih težave v duševnem zdravju ovirajo v njihovem vsakodnevnem življenju, obrne po strokovno pomoč,« pravi vodja psihoterapevtske ambulante SFU dr. Lucija Horvat. Med vsemi duševnimi motnjami odrasli najpogosteje obiščejo osebnega zdravnika prav zaradi depresije, tesnobnosti ali reakcije na hud stres.

Doma jo vleče še bolj dol

Naša 31-letna sogovornica pravi, da zaradi depresije ne dosega niti dnevnih ciljev.

»Kakšen dan zmorem več, drugi, spet manj, včasih skoraj nič, redko pa pretirano veliko. Nimam nobene motivacije, vse mi je odveč, za vsako dejanje porabim toliko več mentalne moči in težko se držim plana itd. Ker pa teh stvari ne dosežem v celoti ali do določenega časa, se posledično počutim slabo še zaradi tega. Počutim se kot izguba.«

Ugotavlja, da nanjo slabo vpliva, če se stvari okoli nje dogajajo prehitro in nima občutka kontrole. Med sprožilci so tudi prepir in preveč obveznosti. Pozitivne učinke nanjo pa ima preživljanje časa s prijatelji. Če tega primanjkuje, se njeno počutje takoj spusti in ji je zato toliko težje. »Poskušam poskrbeti, da je tega dovolj, vendar seveda ne gre vedno.«

Naša sogovornica se z depresijo bori s strokovno pomočjo, če se sama ne more spraviti v pogon pa po videoklicu pokliče prijatelje. Pravi, da lažje deluje, če vidi, da druga oseba nekaj počne in da jo to spodbudi k dejavnosti, pa čeprav k minimalni. O svojih težavah najlažje govori s prijatelji in terapevtko, doma pa pravi, da prave podpore nima. »Tam me še bolj vleče dol.«

‍

Januar je najbolj depresiven mesec v letu

Za nami je sicer pregovorno najbolj depresivni mesec v letu. Poleg kratkih dni in pomanjkanja sončne svetlobe na naše razpoloženje po besedah dr. Hrovat vplivajo tudi drugi dejavniki. Med te zagotovo sodijo finančni pritiski zaradi prazničnih izdatkov, stres ob vrnitvi v službo ali šolo ter občutek izgube prazničnega vzdušja.

»Tu je ta magični prestop v novo leto, ko se kljub vsem pričakovanjem in željam, ki si jih podelimo, čez noč nič kaj bistveno ne spremeni, upanje, da samo od sebe vse bolje in drugače, pade. Zadamo si tudi (pre)velike obljube, ki jih prelomimo prehitro.«

Opozori še, da ignoriramo naravne procese zunaj in znotraj nas. »Zima je čas počitka. Vse počiva, le mi se ženemo. Telo je tisto, ki nas opozori, da ne delujemo v skladu s tem – tudi skozi depresijo.«

Znaki, na katere moramo biti pozorni

Za depresijo so značilni določeni znaki in simptomi. Med telesne sodijo bolečine v različnih delih telesa, utrujenost, mravljinci, pomanjkanje energije. Med vedenjskimi so jok, umikanje v samoto, izguba zanimanja in opuščanje dejavnosti, slaba skrb zase, motnje spanja, spremembe teka, zmanjšana želja po spolnosti in razdražljivost. Čustveni znaki depresije so žalost, potrtost, nemoč, napetost, tesnoba, izguba zadovoljstva ob običajnih dejavnostih in obup.

Za depresijo so značilne tudi negativne misli, kot so: »Nisem vreden/ nisem vredna.«, »Ni prihodnosti.«, »Slab sem/slaba sem.«, »Vse je brez smisla.«, »Ni mi pomoči.«, »Želim umreti.«

Posebej pozoren je treba biti, če se takšni občutki pojavljajo dva tedna vsak dan in/ali ima človek precej zmanjšan interes in občutek zadovoljstva pri skoraj vseh dejavnostih, ob tem pa kaže še vsaj štiri od naštetih simptomov ali znakov.

»Med najpogostejše dejavnike nastanka spadajo genetska obremenjenost, depresija v družini, zgodnje negativne ali travmatične izkušnje in kronične telesne bolezni.«

Sprožilci pa so lahko tudi neprijetni dogodki v okolju, zdravstvene težave, različne izgube.

Kako se spopasti z depresijo?

Če govorimo o blagi depresiji je po besedah Hrovat lahko dovolj, da se začnemo ukvarjati s prijetnimi in spodbudnimi dejavnostmi.

»Priporoča se sprememba prehrane in povečanje telesne dejavnosti na svežem zraku, predvsem podnevi, nadziranje spalnega ciklusa z vstajanjem zgodaj tudi ob koncu tedna. Vedno se priporoča tudi druženje. Če bi bili simptomi depresije močni in vztrajni ter toliko izraženi, da bi pomembno ovirali običajno dnevno udejstvovanje, pa je treba poiskati strokovno pomoč.«

Hrovat omeni še avtogeni trening, mišično relaksacijo, tehnike čuječnosti, dihalne tehnike in psihoterapijo.

»V psihoterapevtskem procesu nudimo oporo, iskanje in odpravljanje vzrokov. Velikokrat je to predelovanje ponotranjenih čustvenih odnosov in vsebin, ki oblikujejo našo samopodobo in spodbujanje k spreminjanju čustvenih odzivov, razmišljanja in vedenja ter posledično (obremenilnih) okoliščin, v katerih človek živi. Uspešnost odpravljanja depresivne motnje je odvisna predvsem od odnosa ter sodelovanja med terapevtom in klientom, ne pa toliko od metode in tehnik.«

Če gre za težjo obliko, je najbolj učinkovita oblika zdravljenja kombinacija psihoterapije in uporabe zdravil.

»Če velja, da zdravila zagotavljajo hiter učinek, psihoterapija zagotavlja trajnejši efekt. Tudi psihoterapija 'pušča' trajne in s slikovnimi metodami dokazljive spremembe na možganih.«

Pove še, da vsaka oblika depresije ne potrebuje zdravljenja z antidepresivi, neodgovorno predpisovanje teh zdravil pa lahko ima posledice. »Zato se je potrebno o delovanju zdravil, o stranskih učinkih zdravil in posledicah, ko se doza zmanjšuje pogovoriti z zdravnikom/psihiatrom. Pred očmi pa nam mora biti vsem dobrobit človeka.«

Hrovat še doda, da je prav zato zelo pomembno, da se uredi zakonodaja na področju psihoterapije, saj psihoterapija velja za najbolj efektiven pristop pri zdravljanju depresije.

‍

‍